Bolnišnice pred sesutjem sistema
V UKC Maribor manjka že 80 zdravnikov, odhajata še radiologa.
Odpri galerijo
Radiologi delajo prehitro, to pa povečuje možnosti za napake. Foto: Tadej Regent/Delo
Maribor, Celje, Novo mesto – Zdravniki bolnišnic ne zapuščajo samo zaradi odhodov v tujino, ampak tudi z odhodi v zasebno prakso. V zadnjem času je delovno razmerje odpovedalo več radiologov, ki hočejo po tem za enako delo skleniti z bolnišnico (podjemno) pogodbo. Bolnišnice so v stiski, kako pacientom zagotoviti oskrbo.
Po naših podatkih sta odšla dva radiologa iz UKC Maribor, trije iz celjske bolnišnice (eden v celoti, eden za 60, eden za 20 odstotkov), trije iz izolske bolnišnice, dva iz bolnišnice na Jesenicah. Ponavadi odhajajo v zasebni sektor. Vrh radiološke stroke opozarja, da je nujno treba sprejeti standarde in normative za delo radiologov, saj ti zadnje čase delajo prehitro, kar povečuje možnost napak. Čeprav bolnika preiščejo, tumorja »ne vidijo«, o čemer smo obširno pisali prejšnji teden. Pomemben je tudi pogovor s pacientom in med zdravniki, kar so marsikje opustili, saj ni časa. Čakalne vrste so dolge, pritiski so z vseh strani. Za bolnike in zdravnike so razmere krizne.
Kaj pravijo direktorji bolnišnic?
V UKC Maribor primanjkuje že več kot 80 zdravnikov različnih specialnosti, njihova delovna mesta so prazna. Maja bosta odšla še dva radiologa. Eden je nevroradiolog, torej zdravnik, ki zna odstraniti strdek iz možganov pri možganski kapi, s čimer bolnikom pogosto reši življenje, drugi je specialist za kostno-mišično radiologijo. Ali bodo prebivalci vzhodne Slovenije tudi na tem področju na slabšem?
»Ne,« je povedal dr. Vojko Flis, direktor mariborske bolnišnice. »Radiologa sta predlagala, da bi z UKC sklenila podjemno pogodbo. Postopek se izvaja.« Podobno ravnajo ponekod drugod; radiologi delajo primarno v zasebnih ordinacijah, hkrati pa tudi za »svoja« prejšnja delovna mesta v bolnišnicah po podjemnih pogodbah. Delajo »na daljavo«, zato bolnišnici niso vedno na voljo.
Tudi v celjski bolnišnici so z radiologom, ki je »odšel«, sklenili podjemno pogodbo, zato dela še naprej, a je plačan po izvedeni preiskavi. Koliko? Različno glede na težavnost preiskave, odgovarja dr. Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice.
Zlom sistema
Razlika med redno zaposlenim zdravnikom in zdravnikom po podjemni pogodbi je, da so prvi vključeni v vsa potrebna zdravniška dela v bolnišnici, plačani so pavšalno, ne po učinku. S (podjemno) pogodbo se zavežejo le za določeno vrsto dela (preiskave, operacije), plačani so po učinku, kar na koncu meseca za bolnišnico pomeni večji strošek (za zdravnika pa višje plačilo) kot redna zaposlitev. Izvedejo lahko več preiskav (operacij), a je to mogoče samo na področjih, za katera ZZZS vse preiskave tudi plača, tako na primer zadnji dve leti radiološke preiskave.
Najemanje zunanje delovne sile pri zdravniškem delu pomeni precejšnjo spremembo sistema. Primarna zaposlitev takšnega zdravnika je praviloma v zasebni ambulanti, drugotnega pomena pa delo za bolnišnico: radiologi bolnišnici niso na voljo kadarkoli, pogovor s pacienti in drugimi zdravniki v bolnišnici, ki bolnika zdravijo, opuščajo.
»Če se bo tako nadaljevalo, bodo enako hoteli ortopedi, interventni kardiologi, okulisti, gastroenterologi in še kdo. Bolnišnice tega finančno ne bodo vzdržale in niti organizacijsko ne. Kako bomo načrtovali delo v operacijskih dvoranah, če bodo kirurgi prihajali, kadar bodo hoteli?« se sprašuje sogovornik, ki pravi, da je zdravstvo na prelomni točki: »Na radiologiji se lahko zlomi celoten sistem. Zdravstvo se bo razsulo.« Za zdaj so razmere še obvladljive: res je, je dejal, da so trije radiologi iz celjske bolnišnice odšli, a so zaposlili tudi tri na novo.
V vsaki bolnišnici drugačni normativi
Po besedah Milene Kramar Zupan, direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto, so razmere v bolnišnici dobre, saj so zaposlili dva dodatna radiologa z Jesenic. Radiologi so poleg rednega dela plačani po podjemnih pogodbah za izvedbo enkratnega dodatnega programa za skrajšanje čakalnih vrst, vendar šele takrat, ko izpolnijo normative – naredijo dovolj preiskav v rednem delu. Toda normativi za delo niso znani, predvsem pa ne enotni za vso Slovenijo. Tako so postali jabolko spora med direktorji in radiologi.
»Nehajte samovoljne razlage,« je pisala direktorica novomeške bolnišnice radiologom, ki so hoteli normative RSK. Napovedala je, da bo sicer razpisala obvezno nadurno delo in uvedla druge ukrepe, kar so radiologi razumeli kot grožnjo. Za Delo je povedala: »Upoštevamo normative, ki so po pogodbi z ZZZS, drugih normativov ni. Normativi RSK še niso bili sprejeti.« A ZZZS zadnji dve leti plačuje vse preiskave z MR in CT. Ker ni skupnih normativov za vso državo, določajo direktorji vsak svoje normative. Najostrejši so menda v Izoli in na Jesenicah, pritožujejo se tudi celjski radiologi.
Recept za skrajšanje čakalnih vrst
Zdravstvena blagajna (ZZZS) zaradi dolgih čakalnih dob plačuje vse radiološke preiskave, zato na eni strani direktorji zahtevajo hitenje, na drugi pa hitijo predvsem radiologi v zasebnih ambulantah.
Radiologi opozarjajo, da tako ne gre več. V UKC Ljubljana je predstojnik radiologije prof. dr. Dimitrij Kuhelj povedal, da k njim prihajajo bolniki z izvidi od zasebnikov, ki niso uporabni, zato je treba preiskavo ponoviti, kar povzroča dodatne stroške. Enako opažajo v celjski bolnišnici, kjer dobivajo bolnike z izvidi iz zasebnih ambulant iz celjske in mariborske regije, je potrdil Franc Vindišar, ki je kirurg, a kot strokovni direktor bolnišnice in vodja komisije za delovne normative ministrice za zdravje dobro pozna razmere v radiologiji.
»V rednem delu se skrivajo stroški krajšega delovnega časa za radiologe, dopust in izobraževanje. Izobraževanje radiologov je zelo drago. Na primer izobraževanje za magnetno resonanco srca je celjsko bolnišnico za eno radiologinjo stalo 30.000 evrov. Nekaj dni po izobraževanju je bolnišnico zapustila. Zdaj imamo pravilnik, po katerem mora zdravnik, ki gre na izobraževanje, podpisati, kako dolgo bo še ostal v bolnišnici,« je povedal Vindišar. Meni, da bi že izenačitev delovnega časa radiologov z drugimi zdravniki – radiolog dela dela 7,12 ure na dan namesto osem ur – občutno skrajšala čakalne dobe.
Po naših podatkih sta odšla dva radiologa iz UKC Maribor, trije iz celjske bolnišnice (eden v celoti, eden za 60, eden za 20 odstotkov), trije iz izolske bolnišnice, dva iz bolnišnice na Jesenicah. Ponavadi odhajajo v zasebni sektor. Vrh radiološke stroke opozarja, da je nujno treba sprejeti standarde in normative za delo radiologov, saj ti zadnje čase delajo prehitro, kar povečuje možnost napak. Čeprav bolnika preiščejo, tumorja »ne vidijo«, o čemer smo obširno pisali prejšnji teden. Pomemben je tudi pogovor s pacientom in med zdravniki, kar so marsikje opustili, saj ni časa. Čakalne vrste so dolge, pritiski so z vseh strani. Za bolnike in zdravnike so razmere krizne.
Kaj pravijo direktorji bolnišnic?
V UKC Maribor primanjkuje že več kot 80 zdravnikov različnih specialnosti, njihova delovna mesta so prazna. Maja bosta odšla še dva radiologa. Eden je nevroradiolog, torej zdravnik, ki zna odstraniti strdek iz možganov pri možganski kapi, s čimer bolnikom pogosto reši življenje, drugi je specialist za kostno-mišično radiologijo. Ali bodo prebivalci vzhodne Slovenije tudi na tem področju na slabšem?
»Ne,« je povedal dr. Vojko Flis, direktor mariborske bolnišnice. »Radiologa sta predlagala, da bi z UKC sklenila podjemno pogodbo. Postopek se izvaja.« Podobno ravnajo ponekod drugod; radiologi delajo primarno v zasebnih ordinacijah, hkrati pa tudi za »svoja« prejšnja delovna mesta v bolnišnicah po podjemnih pogodbah. Delajo »na daljavo«, zato bolnišnici niso vedno na voljo.
Tudi v celjski bolnišnici so z radiologom, ki je »odšel«, sklenili podjemno pogodbo, zato dela še naprej, a je plačan po izvedeni preiskavi. Koliko? Različno glede na težavnost preiskave, odgovarja dr. Franc Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice.
Zlom sistema
Razlika med redno zaposlenim zdravnikom in zdravnikom po podjemni pogodbi je, da so prvi vključeni v vsa potrebna zdravniška dela v bolnišnici, plačani so pavšalno, ne po učinku. S (podjemno) pogodbo se zavežejo le za določeno vrsto dela (preiskave, operacije), plačani so po učinku, kar na koncu meseca za bolnišnico pomeni večji strošek (za zdravnika pa višje plačilo) kot redna zaposlitev. Izvedejo lahko več preiskav (operacij), a je to mogoče samo na področjih, za katera ZZZS vse preiskave tudi plača, tako na primer zadnji dve leti radiološke preiskave.
Najemanje zunanje delovne sile pri zdravniškem delu pomeni precejšnjo spremembo sistema. Primarna zaposlitev takšnega zdravnika je praviloma v zasebni ambulanti, drugotnega pomena pa delo za bolnišnico: radiologi bolnišnici niso na voljo kadarkoli, pogovor s pacienti in drugimi zdravniki v bolnišnici, ki bolnika zdravijo, opuščajo.
»Če se bo tako nadaljevalo, bodo enako hoteli ortopedi, interventni kardiologi, okulisti, gastroenterologi in še kdo. Bolnišnice tega finančno ne bodo vzdržale in niti organizacijsko ne. Kako bomo načrtovali delo v operacijskih dvoranah, če bodo kirurgi prihajali, kadar bodo hoteli?« se sprašuje sogovornik, ki pravi, da je zdravstvo na prelomni točki: »Na radiologiji se lahko zlomi celoten sistem. Zdravstvo se bo razsulo.« Za zdaj so razmere še obvladljive: res je, je dejal, da so trije radiologi iz celjske bolnišnice odšli, a so zaposlili tudi tri na novo.
V vsaki bolnišnici drugačni normativi
Po besedah Milene Kramar Zupan, direktorice Splošne bolnišnice Novo mesto, so razmere v bolnišnici dobre, saj so zaposlili dva dodatna radiologa z Jesenic. Radiologi so poleg rednega dela plačani po podjemnih pogodbah za izvedbo enkratnega dodatnega programa za skrajšanje čakalnih vrst, vendar šele takrat, ko izpolnijo normative – naredijo dovolj preiskav v rednem delu. Toda normativi za delo niso znani, predvsem pa ne enotni za vso Slovenijo. Tako so postali jabolko spora med direktorji in radiologi.
»Nehajte samovoljne razlage,« je pisala direktorica novomeške bolnišnice radiologom, ki so hoteli normative RSK. Napovedala je, da bo sicer razpisala obvezno nadurno delo in uvedla druge ukrepe, kar so radiologi razumeli kot grožnjo. Za Delo je povedala: »Upoštevamo normative, ki so po pogodbi z ZZZS, drugih normativov ni. Normativi RSK še niso bili sprejeti.« A ZZZS zadnji dve leti plačuje vse preiskave z MR in CT. Ker ni skupnih normativov za vso državo, določajo direktorji vsak svoje normative. Najostrejši so menda v Izoli in na Jesenicah, pritožujejo se tudi celjski radiologi.
Recept za skrajšanje čakalnih vrst
Zdravstvena blagajna (ZZZS) zaradi dolgih čakalnih dob plačuje vse radiološke preiskave, zato na eni strani direktorji zahtevajo hitenje, na drugi pa hitijo predvsem radiologi v zasebnih ambulantah.
Radiologi opozarjajo, da tako ne gre več. V UKC Ljubljana je predstojnik radiologije prof. dr. Dimitrij Kuhelj povedal, da k njim prihajajo bolniki z izvidi od zasebnikov, ki niso uporabni, zato je treba preiskavo ponoviti, kar povzroča dodatne stroške. Enako opažajo v celjski bolnišnici, kjer dobivajo bolnike z izvidi iz zasebnih ambulant iz celjske in mariborske regije, je potrdil Franc Vindišar, ki je kirurg, a kot strokovni direktor bolnišnice in vodja komisije za delovne normative ministrice za zdravje dobro pozna razmere v radiologiji.
»V rednem delu se skrivajo stroški krajšega delovnega časa za radiologe, dopust in izobraževanje. Izobraževanje radiologov je zelo drago. Na primer izobraževanje za magnetno resonanco srca je celjsko bolnišnico za eno radiologinjo stalo 30.000 evrov. Nekaj dni po izobraževanju je bolnišnico zapustila. Zdaj imamo pravilnik, po katerem mora zdravnik, ki gre na izobraževanje, podpisati, kako dolgo bo še ostal v bolnišnici,« je povedal Vindišar. Meni, da bi že izenačitev delovnega časa radiologov z drugimi zdravniki – radiolog dela dela 7,12 ure na dan namesto osem ur – občutno skrajšala čakalne dobe.
