Če bi upoštevali zahteve preobremenjenih, bi šestina države ostala brez oskrbe
Trije so zapustili zdravstveni dom Nazarje, podobno napoveduje še 20 zdravnikov iz Kranja in 16 iz Celja.
Odpri galerijo
Poleg družinskih zdravnikov primanjkuje tudi pediatrov. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Trije družinski zdravniki iz zdravstvenega doma Nazarje so delovno razmerje zapustili zaradi preobremenjenosti. To je polovica vseh tam zaposlenih zdravnikov družinske medicine. Darja Es, direktorica zavoda, išče rešitve, da bo poskrbljeno za paciente, ki bodo ostali brez osebnega zdravnika.
Zdravniki bodo zanje skrbeli še dva meseca, dokler se jim ne izteče odpovedni rok. Brez težav po njenih besedah za RTV Slovenija ne bo šlo, nove sile pa že išče. Prosila nas je za razumevanje, da »do nadaljnjega ne daje izjav«.
Predvidoma s prvim aprilom naj bi kolegom sledilo še 20 družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma. Z odpovedjo so zagrozili po tem, ko je splošni dogovor za letos določil, da se zdravniška obremenjenost meri glede na posamezno regijo oziroma izpostavo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Doslej so jo namreč merili na ravni države.
Da je do zdaj z odpovedjo zagrozilo 20 zdravnikov, je za Delo potrdila Lilijana Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma. »Kot vodstvo proti tej nameri ne moremo nič oziroma to ni odvisno od nas,« razlaga. Med drugim je zdravnike po njenih besedah najbolj razočaral podpis splošnega dogovora, kjer se ne upošteva standardov in normativov iz kolektivne pogodbe.
»Borijo se za strokovno in kakovostno delo s pacienti. Nihče od naših zdravnikov ni več pripravljen dodatno delati, niti za dodatno plačilo. Želimo odpraviti neenakosti. Denimo, po zadnjem dogovoru bi morali v našem zdravstvenem domu opredeljevati do 2600 pacientov, kar je za 500 pacientov več kot jih imajo na primer v Škofji Loki,« je neravnotežje orisala direktorica.
Lilijana Gantar Žura pravi, da dolgoročne rešitve za bolnike in ZD Kranj v tem hipu ne vidi: »Za nas bi bil razpad sistema že, če bi odšli trije, ne pa dvajseterica … rezerv pa ni. Odhajajoči zdravniki povečini vedo, kaj bodo počeli po 1. aprilu oziroma po izteku odpovednega roka, še dodaja: »Vabi jih tujina, nekateri so se dogovarjali za novo službo v Ljubljani, rade volje jih bodo sprejele farmacevtske družbe, a večina se bo od operativne medicine poslovila.«
Nič kaj drugače ni v celjskem zdravstvenem domu, kjer za prvi maj napovedujejo odhod prav vsi zdravniki družinske medicine. Teh je 15. Eden zdravnik naj bi po naših informacijah zapustil zdravstveno postajo Vojnik, ki spada pod celjski ZD.
Kritične razmere in pogoji dela zdravnikov družinske medicine so po celi državi v zadnjih letih privedle do situacije, ko zdravniki na terenu izgorevajo in kljub vlaganju precejšnjih naporov marsikje ne zmorejo več nuditi najboljše oskrbe pacientom. »To kritično situacijo so očitno v zadnjem obdobju prepoznali tudi mladi zdravniki, ki se v zelo majhnem številu odločajo za specializacijo družinske medicine,« kar je predsednica združenja za Delo podkrepila s podatki.
V lanskem letu se na spomladanskem razpisu za specializacije na 64 razpisanih mest za družinsko medicino dobili le 13 prijav, za jesenskih 60 razpisanih mest pa samo 8.
Direktorica ZD Nova Gorica Petra Kokoravec pa je na kratko pojasnila, da v zavodu do odpovedi delovnih razmerij še ni prišlo.
»Zahteva je nerazumna in zdravnikom je prekipelo,« se je na splošni dogovor, ki obremenjenost družinskih zdravnikov določa glede na »zdravstveno regijo«, odzval predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um Igor Muževič. »Odhajajo zaradi kronične izgorelosti in preobremenjenosti ter iz obupa nad vsemi prekršenimi obljubami politike, ki se je zavezala k spremembam, v praksi pa jih ni uresničila,« je dodal.
Politika je med drugim obljubljala bolj restriktiven zakon o zdravstveni dejavnosti in kazni za neutemeljene napotitve, nato pa v krovno pogodbo oziroma v splošni sporazum zapisala, da – tako Muževič – morajo bolnike obravnavati po matematični formuli. Zato se ne gre čuditi, da bolniki zaupanja v družinsko medicino nimajo več, je prepričan.
Kaj pa v zdravnike? Zdravniki želijo delati – a v skladu z normativi, ki ne bodo pomenili pritiska nanje in bodo omogočali ustrezno obravnavo pacientov. Tu se želje zdravnikov prekrižajo z »zapovedmi« politike, najkrajši konec pa bodo v primeru, da politika ne poišče rešitve, spet potegnili bolniki. Ena od rešitev je lahko tudi sprostitev represivne zakonodaje, meni Muževič, ki bo omogočila sklepanje pogodb z zdravniki od drugod.
Zdravniki, ki opozarjajo na hudo obremenjenost, poudarjajo, da je za kakovostno delo treba upoštevati standarde in normative, ki predstavljajo 1895 količnikov iz glavarine.
A ta številka za Slovenijo po trditvah zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) ni realna: »Toliko glavarinskih količnikov pomeni v povprečju 355 pacientov manj na enega družinskega zdravnika. To bi pomenilo, da bi lahko ostalo brez družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji 325.000 odraslih oseb,« v imenu ZZZS pravi Damjan Kos.
Na pristojnem ministrstvu, vodenje katerega je včeraj začasno – dokler poslanci na to funkcijo ne imenujejo kandidata Aleša Šabedra – prevzel premier Marjan Šarec, pravijo, da ukrepe za razrešitev problematike intenzivno pripravljajo. Začeli bodo pri zmanjšanju administrativnih bremen. Ob tem bodo v sodelovanju z zbornico, ZZZS in združenjem zdravstvenih zavodov prenovili model financiranja primarne ravni zdravstva, ki bo stimulativno naravnan. Še letos napovedujejo med 80 in 90 specializacij za družinsko medicino, nadaljne usmeritve pa bo sprejel novi minister.
Medtem direktorica ZD Ptruj Metka Petek Uhan pričakuje, da bodo tudi njihovi zdravniki družinske medicine začeli protestno odpovedovati delovno razmerje: »To je pričakovati, tako se zgodi, ko duh pobegne iz steklenice. Tudi sama sem specialistka splošne medicine in delam v ambulanti. V petek bomo imeli sestanek, a ne vemo, s kom se bomo pogovarjali in od koga kaj zahtevali; zagotovo pa se bomo seznanili z vsemi podrobnostmi iz splošnega dogovora za letošnje leto.«
V ZD Ptuj imajo trenutno zaposlenih 18 zdravnikov, a naj bi se še v letošnjem letu številka povečala vsaj za dva. »Problem pa je, da zdravnikov ne moremo plačati glede na njihove obremenitve, ki so med seboj zelo različne, ampak glede na plačni razred. Nekateri so resnično zelo obremenjeni, nekaj pa jih je tudi malo manj. Med 1600 in 3000 glavarinskih količnikov na posameznika je kar precejšnja razlika.«
Zdravniki bodo zanje skrbeli še dva meseca, dokler se jim ne izteče odpovedni rok. Brez težav po njenih besedah za RTV Slovenija ne bo šlo, nove sile pa že išče. Prosila nas je za razumevanje, da »do nadaljnjega ne daje izjav«.
Predvidoma s prvim aprilom naj bi kolegom sledilo še 20 družinskih zdravnikov iz kranjskega zdravstvenega doma. Z odpovedjo so zagrozili po tem, ko je splošni dogovor za letos določil, da se zdravniška obremenjenost meri glede na posamezno regijo oziroma izpostavo zavoda za zdravstveno zavarovanje. Doslej so jo namreč merili na ravni države.
Novi način merjenja po pričevanju zdravnikov zvišuje dovoljeno število opredeljenih bolnikov.
Želijo odpravo neenakosti
Da je do zdaj z odpovedjo zagrozilo 20 zdravnikov, je za Delo potrdila Lilijana Gantar Žura, direktorica kranjskega zdravstvenega doma. »Kot vodstvo proti tej nameri ne moremo nič oziroma to ni odvisno od nas,« razlaga. Med drugim je zdravnike po njenih besedah najbolj razočaral podpis splošnega dogovora, kjer se ne upošteva standardov in normativov iz kolektivne pogodbe.
»Borijo se za strokovno in kakovostno delo s pacienti. Nihče od naših zdravnikov ni več pripravljen dodatno delati, niti za dodatno plačilo. Želimo odpraviti neenakosti. Denimo, po zadnjem dogovoru bi morali v našem zdravstvenem domu opredeljevati do 2600 pacientov, kar je za 500 pacientov več kot jih imajo na primer v Škofji Loki,« je neravnotežje orisala direktorica.
Lilijana Gantar Žura pravi, da dolgoročne rešitve za bolnike in ZD Kranj v tem hipu ne vidi: »Za nas bi bil razpad sistema že, če bi odšli trije, ne pa dvajseterica … rezerv pa ni. Odhajajoči zdravniki povečini vedo, kaj bodo počeli po 1. aprilu oziroma po izteku odpovednega roka, še dodaja: »Vabi jih tujina, nekateri so se dogovarjali za novo službo v Ljubljani, rade volje jih bodo sprejele farmacevtske družbe, a večina se bo od operativne medicine poslovila.«
Družinska medicina ugaša
Nič kaj drugače ni v celjskem zdravstvenem domu, kjer za prvi maj napovedujejo odhod prav vsi zdravniki družinske medicine. Teh je 15. Eden zdravnik naj bi po naših informacijah zapustil zdravstveno postajo Vojnik, ki spada pod celjski ZD.
Časa ni več, obljube ne zaležejo, ukrepi so nujni, poudarja predsednica združenja. Zato predlagajo postopno zniževanje glavarin do strokovnega normativa 1200 opredeljenih pacientov na zdravnika oziroma 1500 »glavarinskih količnikov«.
Tudi Danica Rotar-Pavlič, predsednica združenja zdravnikov družinske medicine, pojasnjuje, da je sodu izbila dno sprememba glavarinskih količnikov, pri katerih lahko izbrani zdravnik pacientu odkloni, da ga izbere. »Vzroki pa so seveda prevelike glavarine že sedaj in ostale obremenitve, o katerih v zadnjih mesecih razpravljamo,« pravi.Kritične razmere in pogoji dela zdravnikov družinske medicine so po celi državi v zadnjih letih privedle do situacije, ko zdravniki na terenu izgorevajo in kljub vlaganju precejšnjih naporov marsikje ne zmorejo več nuditi najboljše oskrbe pacientom. »To kritično situacijo so očitno v zadnjem obdobju prepoznali tudi mladi zdravniki, ki se v zelo majhnem številu odločajo za specializacijo družinske medicine,« kar je predsednica združenja za Delo podkrepila s podatki.
V lanskem letu se na spomladanskem razpisu za specializacije na 64 razpisanih mest za družinsko medicino dobili le 13 prijav, za jesenskih 60 razpisanih mest pa samo 8.
Neuspešen razpis za razpisom
Kot pomemben dodatek za ponazoritev, kako zanimiva je družinska medicina na območju, kot je Posočje: ZD Tolmin je neuspešno objavil kar 33 ponovitev razpisov za prosto delovno mesto zdravnika specialista družinske medicine, 12 ponovitev za zdravnika specialista urgentne medicine in 11 ponovitev za zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa.
V tolminskem zdravstvenem domu se vsaj zaenkrat zdravniki niso odločili za takšen pristop do reševanja preobremenjenosti. »Kljub temu, da občani tega ne občutijo, je težava na našem območju globlja, kot je videti. Vodstvo zavoda in vsak zdravnik posebej delamo preko svojih zmožnosti, kar pa že povzroča izgorelost na delovnem mestu,« je dejal direktor zavoda Gaudencio Lucas Triep.
Kot pomemben dodatek za ponazoritev, kako zanimiva je družinska medicina na območju, kot je Posočje: ZD Tolmin je neuspešno objavil kar 33 ponovitev razpisov za prosto delovno mesto zdravnika specialista družinske medicine, 12 ponovitev za zdravnika specialista urgentne medicine in 11 ponovitev za zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa.
V tolminskem zdravstvenem domu se vsaj zaenkrat zdravniki niso odločili za takšen pristop do reševanja preobremenjenosti. »Kljub temu, da občani tega ne občutijo, je težava na našem območju globlja, kot je videti. Vodstvo zavoda in vsak zdravnik posebej delamo preko svojih zmožnosti, kar pa že povzroča izgorelost na delovnem mestu,« je dejal direktor zavoda Gaudencio Lucas Triep.
Direktorica ZD Nova Gorica Petra Kokoravec pa je na kratko pojasnila, da v zavodu do odpovedi delovnih razmerij še ni prišlo.
Zdravnikom je prekipelo
Najkrajšo bodo spet potegnili bolniki, pravi predsednik sindikata. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Politika je med drugim obljubljala bolj restriktiven zakon o zdravstveni dejavnosti in kazni za neutemeljene napotitve, nato pa v krovno pogodbo oziroma v splošni sporazum zapisala, da – tako Muževič – morajo bolnike obravnavati po matematični formuli. Zato se ne gre čuditi, da bolniki zaupanja v družinsko medicino nimajo več, je prepričan.
Kaj pa v zdravnike? Zdravniki želijo delati – a v skladu z normativi, ki ne bodo pomenili pritiska nanje in bodo omogočali ustrezno obravnavo pacientov. Tu se želje zdravnikov prekrižajo z »zapovedmi« politike, najkrajši konec pa bodo v primeru, da politika ne poišče rešitve, spet potegnili bolniki. Ena od rešitev je lahko tudi sprostitev represivne zakonodaje, meni Muževič, ki bo omogočila sklepanje pogodb z zdravniki od drugod.
Bojazen, da bi šestina države ostala brez oskrbe
Zdravniki, ki opozarjajo na hudo obremenjenost, poudarjajo, da je za kakovostno delo treba upoštevati standarde in normative, ki predstavljajo 1895 količnikov iz glavarine.
A ta številka za Slovenijo po trditvah zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) ni realna: »Toliko glavarinskih količnikov pomeni v povprečju 355 pacientov manj na enega družinskega zdravnika. To bi pomenilo, da bi lahko ostalo brez družinskega zdravnika in s tem brez zdravstvene in socialne varnosti v Sloveniji 325.000 odraslih oseb,« v imenu ZZZS pravi Damjan Kos.
Ministrstvo bo zmanjšalo birokracijo
Na pristojnem ministrstvu, vodenje katerega je včeraj začasno – dokler poslanci na to funkcijo ne imenujejo kandidata Aleša Šabedra – prevzel premier Marjan Šarec, pravijo, da ukrepe za razrešitev problematike intenzivno pripravljajo. Začeli bodo pri zmanjšanju administrativnih bremen. Ob tem bodo v sodelovanju z zbornico, ZZZS in združenjem zdravstvenih zavodov prenovili model financiranja primarne ravni zdravstva, ki bo stimulativno naravnan. Še letos napovedujejo med 80 in 90 specializacij za družinsko medicino, nadaljne usmeritve pa bo sprejel novi minister.
Koncesionarka ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS
Javnost, poslance, ministre, predsednika vlade in države, župane, ki so dolžni zagotavljati dostop bolnikov do zdravstvenih storitev na primarnem nivoju, obveščamo o novi dimenziji problema v osnovnem zdravstvu, so zapisali v strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.
V Celju, kjer družinskih zdravnikov izrazito primanjkuje, zdravnica, ki je 24 let skrbela za paciente na primarnem nivoju, ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS.
V tem zdravstvenem sistemu specialistka družinske medicine Katja Žerjav ne želi več delati, ker:
Javnost, poslance, ministre, predsednika vlade in države, župane, ki so dolžni zagotavljati dostop bolnikov do zdravstvenih storitev na primarnem nivoju, obveščamo o novi dimenziji problema v osnovnem zdravstvu, so zapisali v strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.
V Celju, kjer družinskih zdravnikov izrazito primanjkuje, zdravnica, ki je 24 let skrbela za paciente na primarnem nivoju, ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS.
V tem zdravstvenem sistemu specialistka družinske medicine Katja Žerjav ne želi več delati, ker:
- svojega poklica ne more opravljati po strokovnih standardih in normativih,
- zdravniki niso delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakirajo v enake škatle,
- pri svojem delu in odločitvah ne more svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje,
- sistem že dolgo ne deluje več, samo zdravstveni delavci ga umetno ohranjajo pri življenju.
Tudi na Ptuju »pred nevihto«
Medtem direktorica ZD Ptruj Metka Petek Uhan pričakuje, da bodo tudi njihovi zdravniki družinske medicine začeli protestno odpovedovati delovno razmerje: »To je pričakovati, tako se zgodi, ko duh pobegne iz steklenice. Tudi sama sem specialistka splošne medicine in delam v ambulanti. V petek bomo imeli sestanek, a ne vemo, s kom se bomo pogovarjali in od koga kaj zahtevali; zagotovo pa se bomo seznanili z vsemi podrobnostmi iz splošnega dogovora za letošnje leto.«
V ZD Ptuj imajo trenutno zaposlenih 18 zdravnikov, a naj bi se še v letošnjem letu številka povečala vsaj za dva. »Problem pa je, da zdravnikov ne moremo plačati glede na njihove obremenitve, ki so med seboj zelo različne, ampak glede na plačni razred. Nekateri so resnično zelo obremenjeni, nekaj pa jih je tudi malo manj. Med 1600 in 3000 glavarinskih količnikov na posameznika je kar precejšnja razlika.«
