Cene smeti v rokah Trboveljčanov
Če občina Trbovlje izstopi, bodo smeti dražje za več deset tisoč Zasavcev.
Odpri galerijo
Bo izstop Trbovelj povzročil stečaj Ceroza, v katerem upravljajo z odpadki iz petih zasavskih občin? FOTO: Roman Šipić/Delo
Trbovlje – Občina Trbovlje bo predvidoma v 2020 kot družbenica izstopila iz Ceroza, Centra za ravnanje z odpadki, v katerem je sicer pet družbenic – zasavskih občin. Bo to povzročilo stečaj Ceroza ali so strahovi pretirani? Že to, pravi Enes Rakovič, direktor Ceroza, da se eden od družbenikov odloči izstopiti brez konsenza in odobritve drugih, je tragično. Na trboveljski odstop se bodo Ceroz in občine družbenice pritožile, a to bo le še dodatno zavleklo finančno in ekološko sanacijo deponije.
Oktobra so Trboveljčani na Ceroz naslovili dopis o tem, kako si glede na sklep trboveljskega občinskega sveta, ki je spomladi pooblastil županjo Jasno Gabrič, da izpelje odhod, predstavljajo bodoče sodelovanje. Predlagali so, da neporavnane dolgove Ceroza za najem infrastrukture do konca junija 2019 namenijo za finančno sanacijo oziroma za poplačilo odprtih obveznosti do dobaviteljev in za odvoz lahkih frakcij. Najemnino za drugo polletje bi namenili investicijam Ceroza v infrastrukturo, v 2020 pa bi odpadke še naprej vozili na skupno deponijo Unično – pod enakimi pogoji kot druge solastnice infrastrukture. Za poslovanje Ceroza je to, pravi Rakovič, pozitivno, toda čim prej je treba razrešiti tudi milijonska pretekla bremena – in to je naloga vseh občin: »Z odhodom ene se povečajo bremena drugih štirih, kar je daleč od korektnosti, ki jo omenja Gabričeva.«
Največje breme odhoda Trboveljčanov bo padlo na poslovanje podjetja. Kako se bodo drugi družbeniki odločali o sanaciji, ocenjeni na tri milijone evrov, o vložku, dokapitalizaciji, o možnostih rešitve? Napoved Trboveljčanov o odhodu je blokirala delovanje podjetja.
»Županja, ki odhaja, je imela vse možnosti, da ukrepa, zdaj pa pravi, da je bila zavedena. Vsi Zasavci smo bili zavedeni – kot prebivalci. Trboveljčani so imeli enake koristi od Ceroza kot vsi drugi: najnižje cene ravnanja z odpadki v državi, izguba pa se je kopičila. Nekdanja desna roka županje, bivša direktorica občinske uprave Urška Poznič Goršek, je bila predsednica skupščine Ceroza ... A očitno so nizke cene ravnanja z odpadki vsem ustrezale, zato proti prejšnjemu vodstvu ni nihče ukrepal,« domneva Rakovič.
Ceroz od julija posluje pozitivno, poravnava dolgove dobaviteljem, sproti odvaža lahke frakcije – v zadnjih mesecih so odpeljali tudi 310 ton zalog. A tu so neporavnani pretekli finančni in okoljski dolgovi in prebivalci laškega naselja Sedraž, ki grozijo s tožbami zaradi onesnaženih vod z Uničnega. Občine se bodo morale odločiti, kako rešiti Ceroz. »Če se ne bodo, moram po zakonodaji v primeru dolgotrajne nelikvidnosti kot direktor vložiti predlog za stečaj,« se zaveda Rakovič.
Jelena Grešak iz Sedraža se boji, da Zasavci in Ceroz taktizirajo in da hočejo reševanje ekoloških težav prenesti v 2021 in še na kasnejša leta, saj v 2020 zastara evropski status deponije: »Kakšen odnos ima do ekologije naša država, pa je vsem jasno,« pravi Grešakova. Njihove strahove Rakovič razume in hkrati upa, da bodo s 355.000 evrov vrednimi investicijami v odlagalno polje, čistilno napravo, v oljne lovilce in raziskave zalednih vod v naslednjih letih omilili oziroma odpravili njihove težave.
Nadaljnje podražitve ravnanja z odpadki bodo odvisne od Trboveljčanov, ki imajo v Cerozu skoraj tretjinski delež. Če iz Ceroza odidejo, se bodo stroški za več deset tisoč drugih Zasavcev povečali v višini tega deleža, svari Rakovič, ki stečaja tudi ne izključuje povsem.
Oktobra so Trboveljčani na Ceroz naslovili dopis o tem, kako si glede na sklep trboveljskega občinskega sveta, ki je spomladi pooblastil županjo Jasno Gabrič, da izpelje odhod, predstavljajo bodoče sodelovanje. Predlagali so, da neporavnane dolgove Ceroza za najem infrastrukture do konca junija 2019 namenijo za finančno sanacijo oziroma za poplačilo odprtih obveznosti do dobaviteljev in za odvoz lahkih frakcij. Najemnino za drugo polletje bi namenili investicijam Ceroza v infrastrukturo, v 2020 pa bi odpadke še naprej vozili na skupno deponijo Unično – pod enakimi pogoji kot druge solastnice infrastrukture. Za poslovanje Ceroza je to, pravi Rakovič, pozitivno, toda čim prej je treba razrešiti tudi milijonska pretekla bremena – in to je naloga vseh občin: »Z odhodom ene se povečajo bremena drugih štirih, kar je daleč od korektnosti, ki jo omenja Gabričeva.«
Največje breme odhoda Trboveljčanov bo padlo na poslovanje podjetja. Kako se bodo drugi družbeniki odločali o sanaciji, ocenjeni na tri milijone evrov, o vložku, dokapitalizaciji, o možnostih rešitve? Napoved Trboveljčanov o odhodu je blokirala delovanje podjetja.
Trboveljska občina bo v 2020 izstopila kot družbenica Ceroza.
Štiri druge občine in Ceroz se bodo na to pritožile.
Cene ravnanja z odpadki za več deset tisoč Zasavcev bodo odvisne od Trboveljčanov.
Štiri druge občine in Ceroz se bodo na to pritožile.
Cene ravnanja z odpadki za več deset tisoč Zasavcev bodo odvisne od Trboveljčanov.
»Županja, ki odhaja, je imela vse možnosti, da ukrepa, zdaj pa pravi, da je bila zavedena. Vsi Zasavci smo bili zavedeni – kot prebivalci. Trboveljčani so imeli enake koristi od Ceroza kot vsi drugi: najnižje cene ravnanja z odpadki v državi, izguba pa se je kopičila. Nekdanja desna roka županje, bivša direktorica občinske uprave Urška Poznič Goršek, je bila predsednica skupščine Ceroza ... A očitno so nizke cene ravnanja z odpadki vsem ustrezale, zato proti prejšnjemu vodstvu ni nihče ukrepal,« domneva Rakovič.
Trbovlje imajo skoraj tretjinski delež
Brozga iz odlagalnega polja teče naravnost v Sedraž. FOTO: Osebni Arhiv/JG
Ceroz od julija posluje pozitivno, poravnava dolgove dobaviteljem, sproti odvaža lahke frakcije – v zadnjih mesecih so odpeljali tudi 310 ton zalog. A tu so neporavnani pretekli finančni in okoljski dolgovi in prebivalci laškega naselja Sedraž, ki grozijo s tožbami zaradi onesnaženih vod z Uničnega. Občine se bodo morale odločiti, kako rešiti Ceroz. »Če se ne bodo, moram po zakonodaji v primeru dolgotrajne nelikvidnosti kot direktor vložiti predlog za stečaj,« se zaveda Rakovič.
Jelena Grešak iz Sedraža se boji, da Zasavci in Ceroz taktizirajo in da hočejo reševanje ekoloških težav prenesti v 2021 in še na kasnejša leta, saj v 2020 zastara evropski status deponije: »Kakšen odnos ima do ekologije naša država, pa je vsem jasno,« pravi Grešakova. Njihove strahove Rakovič razume in hkrati upa, da bodo s 355.000 evrov vrednimi investicijami v odlagalno polje, čistilno napravo, v oljne lovilce in raziskave zalednih vod v naslednjih letih omilili oziroma odpravili njihove težave.
Nadaljnje podražitve ravnanja z odpadki bodo odvisne od Trboveljčanov, ki imajo v Cerozu skoraj tretjinski delež. Če iz Ceroza odidejo, se bodo stroški za več deset tisoč drugih Zasavcev povečali v višini tega deleža, svari Rakovič, ki stečaja tudi ne izključuje povsem.
