Cenzura prvega komunikatorja v državi

Direktor Uroš Urbanija molči o razlogih za prepovedi nastopov v medijih. Bo rejting vlade padel?
Fotografija: Usklajeno komuniciranje vlade je dobrodošlo, a prepovedi nastopov, kot si jih je ob tem omislil direktor Ukoma Uroš Urbanija, gotovo ne bodo pripomogle k zaupanju javnosti. FOTO: Bor Slana/STA
Odpri galerijo
Usklajeno komuniciranje vlade je dobrodošlo, a prepovedi nastopov, kot si jih je ob tem omislil direktor Ukoma Uroš Urbanija, gotovo ne bodo pripomogle k zaupanju javnosti. FOTO: Bor Slana/STA

»Ni nujno. Lahko bi bil to le eden od razlogov za padec. Ljudje sploh ne prenesejo več novic o covidu-19, prekipeva jim; si bodo končno lahko odpočili od vsak dan več novega in kratko veljavnega? Na slabši rejting vlade bi vplivalo, na primer, če bi obolelost in umrljivost naraščala,« ocenjuje strokovnjakinja za javno mnenje Janja Božič Marolt morebitne posledice centralizacije vladnega komuniciranja na javnomnenjsko podporo vladi.

Tudi če je bila namera centralizacije morebiti dobronamerna, je v javnosti ustvarila povsem drugačen vtis. Nesoglasje vladnega urada za komuniciranje (Ukom) glede nastopa šolske ministrice Simone Kustec (ta je včeraj sporočila, da je udeležbo zavrnila sama zaradi preobremenjenosti) in vodje svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojane Beović na nacionalni televiziji ter direktorja NIJZ Milana Kreka in predstavnikov ministrstva za zdravje na eni od komercialnih televizij namreč spominja na neke druge, nedemokratične čase.

Vlada oziroma Ukom se je bolj usklajenega komuniciranja z mediji po naših informacijah lotil sredi januarja s sprejetim sklepom, ki pa naj bi se nanašal predvsem na člane strokovne skupine za covid. V skladu z njim morajo biti nastopi predhodno usklajeni z Ukomom oziroma njegovim direktorjem Urošem Urbanijo. Poziv, naj se drži te odločitve, je Beovićeva dobila že pred časom, prav tako so ga dobili tudi v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru (UKC), posebej še na infekcijski kliniki. Da se je zavzemal za usklajeno, strokovno komuniciranje, ne pa za prepovedi in omejitve, komentira aktualno dogajanje nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar.


Ukom ministrom ne more prepovedovati


V vladi so se odločili tudi za poenotenje politike ministrskih nastopov. To ne pomeni prepovedi komuniciranja. Tako so nam zatrdili trije ministri: Zdravko Počivalšek (SMC), Matej Tonin (Nsi) in Aleš Hojs (SDS). Dogovorjeno je bilo, da se le komuniciranje usklajuje tako, da urad ve, kdo je kdaj kje in da ne prihaja do tega, da različni ministri pojasnjujejo zadeve različno. »Kar nekaj različnih interpretacij je namreč bilo. Gre za primere, ko so mene novinarji spraševali o odlokih gospodarstva in sem razlagal, pristojni minister pa nekaj drugega. Bile so, na primer, različne interpretacije glede odloka o odprtju fitnesov in ali to res velja le za individualno vadbo. Podobno je bilo za prehode meje spomladi, ko je bilo nekaj nepravih interpretacij resorja za infrastrukturo glede tranzita,« razlaga notranji minister Hojs.



Poenoteno komuniciranje naj bi vključevalo službe za odnose z javnostjo posameznih ministrstev, ki naj bi se tako glede nastopov ministrov in sekretarjev usklajevale z Ukomom oziroma Urbanijo, pri čemer je usklajevanja, tako naši sogovorniki, deležna tudi vsebina, torej kaj naj oziroma lahko kdo pove. Prav tu pa gotovo tiči eden od razlogov za zamenjavo državnega sekretarja na šolskem ministrstvu Jureta Gašpariča, ki se je kritično izpostavil, potem ko vlada ni dala soglasja k objavi razpisa za vpis v visokošolske programe. Njegovo razrešitev je sicer formalno predlagala ministrica Kustec, a naj bi se to po besedah naših sogovornikov zgodilo na zahtevo predsednika vlade Janeza Janše.

Dogovorjeno je, da se prek Ukoma usklajujejo naši nastopi, pojasnjuje Aleš Hojs. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Dogovorjeno je, da se prek Ukoma usklajujejo naši nastopi, pojasnjuje Aleš Hojs. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Kritike na račun komuniciranja


V Društvu novinarjev Slovenije so do centraliziranega komuniciranja oblasti kritični. »Cenzura lastnih funkcionarjev in omejevanje dostopa novinarjev do informacij ter preprečevanje zastavljanja novinarskih vprašanj so značilnosti avtokratskih in nedemokratičnih sistemov, ki ne spoštujejo svobode govora in kratijo novinarsko svobodo,« poudarjajo.

Strokovnjak za komuniciranje Brane Gruban ocenjuje, da Ukom ne opravlja vloge, za katero je bil ustanovljen – torej za koordiniranje delovanja svetovalcev za odnose z javnostmi na posameznih ministrstvih, v vladnih službah in uradih. »Sodelovanje med uradom in službami za komuniciranje posameznih ministrstev, ki naj bi potekalo na neki strokovni ravni, je očitno porušeno. V ozadju so, kot kaže, politični diktati, ne pa strokovno sodelovanje,« je prepričan. Po njegovi oceni Ukom bolj spominja na propagandistično agencijo kot na strokovno komunikacijsko telo. »Uroš Urbanija je z zadnjo potezo želel pokazati mišice, a očitno je za to dobil zaslombo v samem vrhu vlade. Drugačnega pojasnila ne more biti. Nekdo mu je dal mandat za to dejanje, sam takšne strokovne avtoritete nima,« dodaja Gruban.

Posledice nestrokovnega komuniciranja z javnostjo bodo po mnenju strokovnjakinje za komuniciranje Darinke Pavlič Kamien le še poglobile razdeljenost Slovencev, saj imata desno in levo volilno telo o tem praviloma različne poglede. Predvsem pa se s tem dejanjem vlada, ki verjetno stoji za to odločitvijo, po njenih besedah še bolj kaže kot avtokratska in nad vladavino prava. Omejevanje komuniciranja tako le še poglablja nezaupanje v vlado in upravljanje s korona krizo, kar se na njeno lastno škodo preliva tudi na področja, ki jih korektno upravlja.

Priporočila, kako komunicirati, je sicer Ukom v preteklosti že izdajal. Ministre vlade Mira Cerarja so, spomnimo, ob prihodu v pisarne na mizah pričakala tudi priporočila, naj se izogibajo javnim nastopom oziroma pogovorom z novinarji, ki so pred začetkom vladnih sej ob vhodu v prostore vlade čakali na prihode ministrov.

Preberite še:

Komentarji: