Covid-19 je kaplja čez rob v nizu stresnih dogodkov
Ljudi v Sloveniji najbolj skrbijo omejene možnosti gibanja, sledita strah pred okužbo in manjše možnosti druženja, kaže raziskava.
Odpri galerijo
Ugotavljali bodo, od česa je odvisno povečanje anksioznosti in depresije med epidemijo. Foto Leon Vidic
Slovence in Slovenke med epidemijo covida-19 najbolj skrbi omejena možnost gibanja, sledijo pa strah pred okužbo, manjše možnosti druženja, starševske težave, šele nato so na vrsti finančne skrbi, je pokazala raziskava Covid-19 in duševno zdravje, ki jo je v mednarodni študiji izvedla Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana.
Cilj mednarodne raziskave, ki jo vodi italijansko društvo za socialno psihiatrijo, je oceniti duševno zdravje prebivalstva med pandemijo in ovrednotiti ukrepe za boj proti epidemiji v evropskih državah, je povedal psihiater dr. Peter Pregelj, ki je skupaj z dr. Polono Rus Prelog odgovorni nosilec raziskave. Zbrani rezultati spletne ankete – za zdaj preliminarni – bodo primerjali duševno zdravje prebivalcev v posameznih valovih epidemije. Ugotavljali bodo, od česa je odvisno povečanje anksioznosti in depresije med epidemijo. Za zdaj so s pomočjo laboratorija za umetno inteligenco fakultete za računalništvo in informatiko analizirali rezultate prvega in drugega vala.
»Sama epidemija ni povzročila povečanja anksioznosti in depresije. Nihče ni navedel le epidemije kot stresnega dogodka, ampak tudi medosebne odnose, težave s službo, težave pri bivanju in podobne. Stresni dejavniki se vedno seštevajo. Vsakdo ima svoj stresni prag, do katerega stres prenese brez škode. Ko se pojavi še eden, denimo epidemija, se lahko razvijeta anksioznost in depresija. To se je izkazalo tudi v anketi,« je povedal Pregelj.
Po besedah sogovornika povzroča epidemija dolgotrajen stres nižje intenzitete zaradi spremembe rutine in večje negotovosti, a samo zaradi tega ni mogoče pričakovati psihične motnje. Če pa je nekdo zaradi covida-19 izgubil svojca ali službo, je to hud stresni dejavnik. Ogroženost lastnega življenja in smrt bližnjega sta nasploh najmočnejša na lestvici stresnih dogodkov. Posebno izpostavljeni so tudi ranljivi posamezniki, ki imajo gensko predispozicijo za psihično motnjo, pogojeno s preteklimi dogodki.
Posredni učinki covida-19 se bodo še pokazali.
»Pri kopičenju stresnih dogodkov, ki presežejo tolerančni prag posameznika, ta dekompenzira. Pojavi se anksioznost, to je stanje, ko človek še upa, da s svojo aktivnostjo lahko kaj spremeni. Ko izgubi upanje, se razvije depresija, potem se pojavijo samomorilne misli, kar pa še ne pomeni, da jih bo uresničil,« pojasni Pregelj. K samomorilnosti najbolj pripomore izguba službe oziroma dohodkov, je pokazala že raziskava po času ekonomske krize pred nekaj leti.
Posredni učinki covida-19 bodo nastali zaradi ustavitve nekaterih panog, denimo gostinstva in turizma. Pokazali se bodo šele v prihodnje. To utegnejo pospešiti tudi zaradi covida-19 spremenjene navade, če se bodo ohranile: manj bomo obiskovali restavracije, velikih druženj ne bo, morda velike ladje križarke ne bodo več vozile, našteva sogovornik.
Vsaka spletna anketa je sicer pristrana, saj ne vključuje populacije nasploh, ampak bolj tiste, ki že imajo težave, prav tako ne vključuje starejših, ki ne uporabljajo spleta. V anketi Covid-19 in duševno zdravje je v prvem in drugem valu epidemije sodelovalo 2000 prebivalcev, kar je za slovenske razmere veliko, ocenjuje sogovornik. Za tretji, sedanji val epidemije anketa še poteka.
Kaj nas najbolj skrbi? Infografika/Delo
V valovih epidemije
Cilj mednarodne raziskave, ki jo vodi italijansko društvo za socialno psihiatrijo, je oceniti duševno zdravje prebivalstva med pandemijo in ovrednotiti ukrepe za boj proti epidemiji v evropskih državah, je povedal psihiater dr. Peter Pregelj, ki je skupaj z dr. Polono Rus Prelog odgovorni nosilec raziskave. Zbrani rezultati spletne ankete – za zdaj preliminarni – bodo primerjali duševno zdravje prebivalcev v posameznih valovih epidemije. Ugotavljali bodo, od česa je odvisno povečanje anksioznosti in depresije med epidemijo. Za zdaj so s pomočjo laboratorija za umetno inteligenco fakultete za računalništvo in informatiko analizirali rezultate prvega in drugega vala.
Stresorji se seštevajo in pripeljejo na rob
»Sama epidemija ni povzročila povečanja anksioznosti in depresije. Nihče ni navedel le epidemije kot stresnega dogodka, ampak tudi medosebne odnose, težave s službo, težave pri bivanju in podobne. Stresni dejavniki se vedno seštevajo. Vsakdo ima svoj stresni prag, do katerega stres prenese brez škode. Ko se pojavi še eden, denimo epidemija, se lahko razvijeta anksioznost in depresija. To se je izkazalo tudi v anketi,« je povedal Pregelj.
Epidemija pripomore k povečanju psihičnih motenj.
Velik stres za otroka je slab partnerski odnos staršev in ločitev.
Največji stres povzročata ogroženost lastnega življenja in smrt bližnjega.
Velik stres za otroka je slab partnerski odnos staršev in ločitev.
Največji stres povzročata ogroženost lastnega življenja in smrt bližnjega.
Po besedah sogovornika povzroča epidemija dolgotrajen stres nižje intenzitete zaradi spremembe rutine in večje negotovosti, a samo zaradi tega ni mogoče pričakovati psihične motnje. Če pa je nekdo zaradi covida-19 izgubil svojca ali službo, je to hud stresni dejavnik. Ogroženost lastnega življenja in smrt bližnjega sta nasploh najmočnejša na lestvici stresnih dogodkov. Posebno izpostavljeni so tudi ranljivi posamezniki, ki imajo gensko predispozicijo za psihično motnjo, pogojeno s preteklimi dogodki.
Posredni učinki covida-19 se bodo še pokazali.
Anksioznost in depresija
»Pri kopičenju stresnih dogodkov, ki presežejo tolerančni prag posameznika, ta dekompenzira. Pojavi se anksioznost, to je stanje, ko človek še upa, da s svojo aktivnostjo lahko kaj spremeni. Ko izgubi upanje, se razvije depresija, potem se pojavijo samomorilne misli, kar pa še ne pomeni, da jih bo uresničil,« pojasni Pregelj. K samomorilnosti najbolj pripomore izguba službe oziroma dohodkov, je pokazala že raziskava po času ekonomske krize pred nekaj leti.
Pri kopičenju stresnih dogodkov, ki presežejo tolerančni prag posameznika, ta dekompenzira. Foto Jure Eržen
Posredni učinki covida
Posredni učinki covida-19 bodo nastali zaradi ustavitve nekaterih panog, denimo gostinstva in turizma. Pokazali se bodo šele v prihodnje. To utegnejo pospešiti tudi zaradi covida-19 spremenjene navade, če se bodo ohranile: manj bomo obiskovali restavracije, velikih druženj ne bo, morda velike ladje križarke ne bodo več vozile, našteva sogovornik.
Raziskava se nadaljuje
Vsaka spletna anketa je sicer pristrana, saj ne vključuje populacije nasploh, ampak bolj tiste, ki že imajo težave, prav tako ne vključuje starejših, ki ne uporabljajo spleta. V anketi Covid-19 in duševno zdravje je v prvem in drugem valu epidemije sodelovalo 2000 prebivalcev, kar je za slovenske razmere veliko, ocenjuje sogovornik. Za tretji, sedanji val epidemije anketa še poteka.
