Dan spomina na žrtve holokavsta – obljuba »nikoli več« ni izpolnjena
Sovjetska Rdeča armada je na današnji dan pred 79 leti osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau. Ob obletnici tega dogodka se mednarodna skupnost spominja žrtev holokavsta. Letos so v poslanicah v luči vojne v Gazi opozarjali na vnovično širjenje antisemitizma ter potrebo po zavračanju delitev in sovraštva.
Holokavst, znan tudi kot šoa, je bil genocid na evropskimi Judi med drugo svetovno vojno. Med letoma 1939 in 1945 so nacisti ter njihovi sodelavci pobili okoli šest milijonov oziroma okoli dve tretjini evropskih Judov, večinoma s pogromi, množičnimi streljanji in sistematičnim iztrebljanjem v številnih koncentracijskih taboriščih.
Največje in najzloglasnejše taborišče Auschwitz-Birkenau je 27. januarja 1945 osvobodila Rdeča armada. V skladu z resolucijo ZN iz leta 2005 se ta dan obeležuje kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Na kraju nekdanjega taborišča v Oswiecimu na ozemlju današnje Poljske, kjer je zdaj muzej, bodo obletnico obeležili s slovesnostjo pod častnim pokroviteljstvom poljskega predsednika Andrzeja Dude.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v poslanici pozval k zavezi, da ne bomo nikoli pozabili resnice o tem, kar se je zgodilo. Opozoril je, da se v času vojne v Gazi antisemitsko sovraštvo, ki je spodbudilo holokavst, širi z alarmantno hitrostjo in da se moramo odločiti, da se bomo uprli silam sovraštva in delitev.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sporočila, da je v luči napada Hamasa na Izrael 7. oktobra spomin na holokavst pridobil nov pomen. Opozorila je na porast antisemitskih incidentov in poudarila, da za sovraštvo proti Judom ni opravičila.
Slovensko zunanje ministrstvo je spomnilo, da se v Sloveniji danes spominjamo tudi slovenskih žrtev holokavsta. V koncentracijska taborišča je bilo med vojno namreč odpeljanih 58.522 prebivalcev Slovenije.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je poudarila, da lahko z veliko zaskrbljenostjo vidimo, da obljuba »nikoli več"« ni izpolnjena. »Zato je naše stališče jasno: le močan sistem mednarodnega prava, zlasti mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, je zagotovilo za mir in varnost v svetu.« Izpostavila je potrebo po aktivnem preprečevanju negativnih družbenih procesov, vključno s sovražnim govorom, ki lahko vodijo do množičnih grozodejstev.
Ta teden se je v luči obletnice v EU, ZN in Sloveniji že zvrstila paleta dogodkov, ki se bodo nadaljevali tudi konec tedna. Danes bo na sporedu voden ogled po Judovskem kulturnem centru Ljubljana in sinagogi, kjer je bila septembra lani odprta prva stalna muzejska razstava, posvečena holokavstu.
V nedeljo bo spominska slovesnost v organizaciji Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije potekala v Centru urbane kulture Kino Šiška. Slavnostna govornica bo zunanja ministrica Fajon. V Dravogradu bo danes na sporedu voden ogled po razstavi Gestapovski zapori, februarja pa bo v Pomurskem muzeju Murska Sobota na ogled potujoča razstava Tu se je smrt utrudila do smrti... avtorja Borisa Hajdinjaka.
Slovenskim žrtvam holokavsta je sicer posvečen tudi 26. april. Na ta dan leta 1944 so namreč nacistični okupatorji začeli množično deportirati člane takrat najštevilnejše judovske skupnosti na slovenskih tleh, ki je živela v Prekmurju.
Pirc Musar opozorila na ignoranco humanitarnega prava
Predsednica republike Nataše Pirc Musar je v poslanici ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta spomnila na številne spopade, ki divjajo po svetu in v katerih še vedno najbolj trpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru. Kot je dodala, gre za teptanje človečnosti in grobo ignoranco humanitarnega prava.
Spomnila, je, da danes mineva 79 let od osvoboditve taborišča smrti Auschwitz, v katerem je v nepredstavljivih razmerah umrlo več kot milijon ljudi. »Od leta 2005 ta dan obeležujemo kot mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta: več kot šest milijonov ubitih Judinj in Judov ter preživelih, a usodno zaznamovanih. Nedolžnih ljudi, ki niso želeli vojne in nikomur niso želeli smrti, a jih je vseeno pokosil srp sovraštva, ki se je širil tudi na druge ljudi,« je zapisala.
Ob tem je spomnila, da je 10. decembra minilo tri četrt stoletja od sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic - »pravnega svetega grala, ki bi ščitil ljudi in njihovo dostojanstvo pred grozotami, storjenimi do tedaj«. Pa vendar po svetu divja največ spopadov po drugi svetovni vojni, je poudarila in kot nedopustno ocenila, da zaradi njih še vedno najbolj trpijo nedolžni ljudje, ki si želijo le miru.
»Takšno teptanje človečnosti in groba ignoranca humanitarnega prava pa je tudi globoko nespoštljiva do vseh žrtev holokavsta in vojn ter preživelih, katerih sporočilo je preprosto in jasno: nikoli več vojne,« je zapisala in dodala, da bo vedno verjela, da je na svetu več dobrih ljudi kot tistih, ki med nami na različne načine širijo zlo.
V imenu predsednice republike je gardna enota Slovenske vojske v petek položila venec k spomeniku žrtvam nacifašističnega nasilja na judovskem pokopališču v Dolgi vasi pri Lendavi, ki je največje tovrstno pokopališče v Sloveniji in je kot tako spomeniško zaščiteno.
V Rusiji obeležujejo 80. obletnico konca obleganja Leningrada
V Rusiji so v petek s spominsko slovesnostjo obeležili današnjo 80. obletnico dne, ko je sovjetska Rdeča armada leta 1944 dokončno pregnala sile nacistične Nemčije iz okolice Leningrada in tako prekinila skoraj 900-dnevno obleganje mesta, danes znanega kot Sankt Peterburg. Šlo je za eno najdaljših in najbolj uničujočih obleganj v zgodovini.
