Do jesenskega kongresa na poskusnem delu

»Ne gre za noben puč, ampak za dozorelo odločitev, da odstopim in skušam tako SD omogočiti nov preboj,« trdi Dejan Židan, ki naj bi se konec minulega tedna dokončno odločil, da preda vodenje stranke v roke nekoga drugega. To je evropska poslanka Tanja Fajon, ki je bila na seji predsedstva stranke imenovana za vršilko dolžnosti predsednice. Ni pa nujno, da bo na kongresu, predvidenem za jesen, dobila tudi polni mandat.

Včeraj je minilo šest let, odkar je Dejan Židan iz rok Igorja Lukšiča kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje SD. Na obletnico se je odločil odstopiti. Najprej so obvestili poslansko skupino, v kateri so bili ob novici presenečeni, nato tudi širše članstvo. Židan je zatrdil, da gre izključno za posledico njegove odločitve in da pritiskov ni bilo. »Res je, da smo utrdili stranko, a želim, da postane tudi vodilna. Tako sem ocenil, da je potrebna tudi kadrovska sprememba,« je pojasnjeval Židan, ki Fajonovo vidi kot bodočo premierko.

K odločitvi o zamenjavi na vrhu so nedvomno pomagale tudi raziskave javnega mnenja, po katerih Dejan Židan ni bil najbolje uvrščen. Po anketi Valicona je, na primer, le štiri odstotke vprašanih odgovorilo, da ga vidi na mestu predsednika vlade. Za primerjavo – nekateri drugi prvaki strank so dobili nekajkrat več glasov – Marjan Šarec 13, Janez Janša pa 16 odstotkov. Kot smo pisali, je v teh odgovorih premočno vodil Aleksander Čeferin, predsednik Uefe, ki ga na mestu premiera vidi kar 46 odstotkov vprašanih.



Po drugi strani pa sicer ankete, tudi Valiconov Politikon, kažejo krepitev »antijanša sentimenta«, ki bi ga rada izrabila tudi SD, saj očitno prenova programa, za katero so se odločili jeseni na programskem kongresu v Velenju, za preboj ni bila dovolj. Na eni strani jim glasove odžira Levica, na drugi LMŠ, ki na javnomnenjskih anketah spet pridobiva pri podpori. Stranka je bila na vrhu priljubljenosti sicer konec leta 2008, ko jo je vodil Borut Pahor.

Napovedovalo se je že nekaj časa

Da bi Židan lahko s funkcije odšel, se je namigovalo že nekaj časa in v ozadju tudi razmišljalo o človeku, ki bi lahko stranki pomagal do višje podpore volivcev. Na novembrskem programskem kongresu v Velenju, pred katerim se je že tudi ugibalo, ali bo na njem morebiti odstopil, je bil Židan še trdno odločen, da bo SD vodil še naprej. Kritike so se okrepile že jeseni, ko so mu v stranki očitali, da funkcije predsednika državnega zbora ni dovolj izrabil za promocijo stranke in da ga ta pogreša na terenu.
Židan je kot vršilec dolžnosti vodenje SD prevzel leta 2014 po porazu stranke na evropskih volitvah. Tedaj je stranka prejela le okoli 32.500 glasov volivcev. Na državnozborskih volitvah, na katere je SD popeljal Židan, jo je podprlo 52.000 volivcev, na zadnjih državnozborskih volitvah leta 2018 pa 88.500.



Tanja Fajon, nekdanja novinarka, ki je v politiko prišla z izvolitvijo na listi SD na evropskih volitvah, je postala vršilka dolžnosti predsednice, do jesenskega volilnega kongresa pa bo jasno, ali bo na tej funkciji ostala polni mandat. V tem »testnem« obdobju bo pokazala, ali so le izkušnje na evropskem politične parketu dovolj za to, da se bo znašla v realni domači politiki in na čelu stranke. Njen kolega Milan Brglez v Bruslju, ki so ga omenjali kot možnega kandidata za vodenje SD, trenutno na špekulacije odgovarja, da ima Tanja Fajon njegovo podporo, če bo kandidirala za poln mandat na čelu stranke.

Nova predsednica SD ostaja evropska poslanka in v vpetosti v evropski prostor vidi tudi prednost pri vodenju. Na vprašanje, kam gre stranka, pa napoveduje, da vsekakor v spremembe in drugačno vodenje politike z več sodelovanja in povezovanja, a ne samo med ljudmi, ampak tudi na levem in srednjem političnem polu. »Le tako bomo kot opozicija močni, da dobimo spremembe, ki si jih želimo,« je še dejala Fajonova. Aktualna vlada po njeni oceni namreč Slovenijo odmika od jedrnih držav Evrope, in to z »nevarnimi politikami, napadi na neodvisno novinarstvo in neodvisno sodstvo v času, ko bi ljudje potrebovali sodelovanje, povezovanje in odgovorno vodenje«. Z vodenjem SD si želi tudi obuditi zaupanje med ljudmi, saj v slovenski javnosti vidi precej nezaupanja, apatije in nezadovoljstva.