Demenca in Alzheimerjeva bolezen, tihi epidemiji našega časa

Demenco ima v Sloveniji več kot 30.000 oseb, tri četrtine jih biva doma brez diagnoze, izgorelost tvega tudi vsak tretji med svojci.
Fotografija: Prvi znaki demence so blagi in ljudje se ne odločijo za obisk zdravnika ... FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Prvi znaki demence so blagi in ljudje se ne odločijo za obisk zdravnika ... FOTO: Jure Eržen/Delo

Kakšni so dolgoročni in kratkoročni vplivi covida-19 na bolnike z demenco in Alzheimerjevo boleznijo in kakšne rešitve obstajajo? Odgovore na ta in številna druga vprašanja v zvezi s to »tiho epidemijo« starajočih se družb so skupaj s stroko iskali v STAklubu Slovenske tiskovne agencije. V Sloveniji je bilo že v letu 2016 okrog 32.000 dementnih bolnikov; zelo veliko jih živi doma, najbolj pa vzbuja skrb to, da jih tri četrtine sploh nima diagnoze, s tem pa tudi ne dostopa do zdravil.

S posebej težkimi stiskami in težavami so se dementni in njihovi svojci srečali med epidemijo koronavirusa. Predsednica društva Spominčica - Alzheimer Slovenija Štefanija Zlobec pravi: »Prvi največji šok je bil, ko so prepovedali obiske v domovih starejših občanov (DSO). Takoj smo reagirali, podaljšali telefonsko linijo z nasveti strokovnjakov na ves dan, tudi ob vikendih, izdali smo letake za svojce za boljše razumevanje položaja. Velike težave z osamljenostjo so imeli tudi bolniki doma, ki jih je več kot 80 odstotkov.« Prav v času covida se je pokazalo, da je pri nas veliko oseb z demenco v začetni fazi, ki živijo same in ne da bi prepoznale simptome demence. A v času epidemije so ti izbruhnili in se stopnjevali …

Štefanija Lukič Zlobec. FOTO: Leon Vidic/Delo
Štefanija Lukič Zlobec. FOTO: Leon Vidic/Delo

Je prebolevanje covida-19 pri dementnih težje?

Vodja enote za geriatrično psihiatrijo Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani dr. Polona Rus Prelog odgovarja pritrdilno, saj je pri bolnikih z demenco več povezav med potekom bolezni in dovzetnostjo za okužbo. Ne samo da oboleli težje sledijo navodilom in da slabše oziroma pomanjkljivo skrbijo zase, velik odstotek jih živi v DSO in tovrstni prostori omogočajo še hitrejše širjenje virusa. Poleg tega nekatera zdravila poslabšujejo stanje demence in interakcij med zdravili je po Prelogovi kar nekaj. Ljudje z demenco so tudi pogosto slabše prehranjeni. Ljudje s kognitivnimi težavami, dodaja, slabo razumejo epidemijo in dogajanje. Tudi ne morejo upoštevati zaščitnih ukrepov. Ne razumejo, zakaj nositi obrazne maske, zakaj vzdrževati varno razdaljo.

image_alt
Štefka Lukič Zlobec: Ljudje z demenco čutijo do konca

Prelogova pa poudarja še en vidik: »Starost je pomemben dejavnik tveganja za hujšo obliko covida in tudi za smrtnost. Nad 59. letom je petkrat več možnosti za smrt kot pri mlajši populaciji.«

Z dementnimi je bilo v DSO hudo, doma še huje

V domskem okolju je že zaradi prostorskih situacij težje zagotavljati pogoje za preprečevanje širjenja bolezni, meni vodja kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana dr. Milica Gregorič Kramberger. V naših DSO pa se tako rekoč povsod soočajo tudi s pomanjkanjem kadrov. Ne samo da je premalo negovalnega osebja, temveč je bilo tudi osebje v epidemiji v stresu. Z več znanja o demenci, meni Krambergerjeva, bi bila obravnava bolnikov bolj kakovostna. Pri starostniku z demenco lahko stik z znano osebo precej olajša stisko, pri nas pa so bili obiski prepovedani  …

Dr. Milica Gregorič Kramberger. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo
Dr. Milica Gregorič Kramberger. FOTO: Ljubo Vukelič/Delo

Bolj dovzetni za slab potek pri okužbi

Po ocenah dr. Prelogove je tudi 30 ali celo 50 odstotkov ljudi z demenco, ki jih sprejmejo na zdravljenje, necepljenih.

A glede na dosedanje študije ni razloga, da bi verjeli, da cepivo, ki preprečujejo okužbo s covidom, ne bi bilo varno za bolnike z demenco, opozarja dr. Krambergerjeva. Populacija dementnih, ki zbolijo za covidom, je ogrožena zaradi okužbe, ne zaradi cepiva. Žal pa marsikdaj dementni bolnik ne odloča sam glede cepljenja. In tudi svojci se ne odločijo vedno zanj, češ, saj ne hodijo nikamor ...

Večna stigma

Možgani pri Alzheimerjevi bolezni. FOTO: Shutterstock
Možgani pri Alzheimerjevi bolezni. FOTO: Shutterstock

Stigma obolelih z demenco in Alzheimerjevo boleznijo je v Sloveniji še danes močno prisotna, čeprav smo pomembne premike v zadnjih letih vendar naredili. Stigma je po Zlobčevi tudi razlog, da pridejo bolniki pozno do zdravnika: »Le vsak četrti z demenco ima diagnozo. Tri četrtine ali več jih je doma brez diagnoze.« Demenca je po njenem v treh četrtinah zdravstveni problem, v četrtini pa tudi socialni.

Zato je treba predsodke vedno znova naslavljati in upati, da bodo v nekaj letih izzveneli. Po besedah sekretarke v sektorju za preprečevanje bolezni in poškodb na direktoratu za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Nadje Čobal pripravljajo javni razpis, s katerim bodo spodbudili projekte za ozaveščanje in izobraževanje ter nove modelne pristope k obravnavi dementnih.

Preberite še:

Komentarji: