Dodatna ura športa brez sofinanciranja
Šole ne morejo več kandidirati na državnem razpisu za izvajalce letnega programa športa za dodatno uro športa, saj da se jih je prejšnja leta prijavilo premalo.
Odpri galerijo
Vzrok za ukinitev sofinanciranja naj bi bilo premajhno zanimanje šol v preteklosti, po drugi strani pa je vse več očitkov, da je bil razpis slabo pripravljen. FOTO: Jure Eržen/Delo
Razpis za izvajalce letnega programa športa, ki je odprt do konca tedna, letos ne vključuje sofinanciranja dodatne ure športa v osnovni šoli. Športni pedagogi so ogorčeni, predvsem zaradi katastrofalnega stanja gibalnih sposobnosti otrok po šolanju na daljavo, na ministrstvu za izobraževanje pa pravijo, da se je v zadnjih dveh letih na razpis prijavilo samo šest šol.
»Dodatno sofinanciranje športne dejavnosti v osnovni šoli je bilo namenjeno poučevanju najmanj ene dodatne ure športne vzgoje na teden za učence prve triade. Poučevati jo morata hkrati razredna učiteljica in športni pedagog,« so sporočili z ministrstva za izobraževanje. Leta 2019 in lani se je na razpis teh programov prijavilo šest šol, program so sofinancirali v vrednosti 20.000 evrov. V odgovoru na včerajšnje poslansko vprašanje je ministrica Simona Kustec odgovorila, da je imelo teh šest šol lani zaradi epidemije velike težave z izvedbo programov. Tudi zato so ta sredstva prerazporedili na program Hura prosti čas, sredstva pa povečali na 161.000 evrov. »Zavod za šport Planica je že poslal vsem upravičencem napoved, da se lahko prijavijo,« je dejala ministrica ter povedala, da se na to lahko prijavijo tudi šole. Težava je, ker so te dejavnosti predvidene med šolskimi počitnicami.
A zakaj se je v zadnjih letih tako malo šol prijavilo na razpis? Ravnatelj II. osnovne šole Celje Igor Topole, na kateri ima šport pomembno mesto, je za Delo dejal, da se na razpis sploh niso prijavljali: »Pri nas je bila telovadnica vedno odprta do 22. ure. Tudi poleti. Na razpisu bi morali izpolniti ne vem koliko pogojev, pa ni smiselno, da se tega lotevamo, če lahko dovolj športa zagotovimo tudi brez tega.« Predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije Marjan Plavčak je potrdil: »Na razpisu je bilo vse več administracije. Ampak da se popolnoma ukine, ni prav. Ker je to včasih edini način, da se v šolah kaj naredi.«
Ministrstvo je za razpis slabo skrbelo, pritrjuje raziskovalec na fakulteti za šport Gregor Starc: »Šole morajo septembra oddati letni program dela, a niso vedele, kdaj bo razpis objavljen, če sploh bo. In vsako leto se je prijavilo manj šol. Ne zato, ker tega ne bi potrebovale, ampak zaradi slabega razpisa. Dejstvo, da se jih je prijavilo le šest, zaradi tega ni argument. Prav zdaj bi to morali najbolj spodbujati, ne pa še tega vzeti. Zdaj bi morali 100 milijonov evrov na leto vložiti v šolski šport, da bi se v nekaj letih stanje izboljšalo. V projektu Hura za šport bo zelo malo otrok deležnih vadbe.«
Večina ravnateljev pa se trenutno ukvarja z vprašanjem nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), danes je prva polovica devetošolcev že reševala poskusni e-test. Bilo je kar nekaj težav, je dejal ravnatelj šentjurske OŠ Hruševec Robert Gajšek: »Na nekaterih brskalnikih so bile težave, prav tako na določenih tablicah, otroke je metalo ven in so se morali večkrat prijaviti.«
Da letos NPZ ni smiseln, je ponovil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Učenci so bili v zadnjih dvanajstih mesecih več kot šest mesecev na daljavo. Zdaj bi potrebovali predvsem mir.« Še bolj pa je bil kritičen do šolskih tekmovanj, ki jih je vsak teden več, tisti, ki so v karanteni, pa se jih ne morejo udeležiti. »Otroci so tako v zelo neenakopravnem položaju. Tekmovanja namreč prinašajo točke tako za vpis na srednjo šolo kot tudi za Zoisovo štipendijo,« pravi.
»Dodatno sofinanciranje športne dejavnosti v osnovni šoli je bilo namenjeno poučevanju najmanj ene dodatne ure športne vzgoje na teden za učence prve triade. Poučevati jo morata hkrati razredna učiteljica in športni pedagog,« so sporočili z ministrstva za izobraževanje. Leta 2019 in lani se je na razpis teh programov prijavilo šest šol, program so sofinancirali v vrednosti 20.000 evrov. V odgovoru na včerajšnje poslansko vprašanje je ministrica Simona Kustec odgovorila, da je imelo teh šest šol lani zaradi epidemije velike težave z izvedbo programov. Tudi zato so ta sredstva prerazporedili na program Hura prosti čas, sredstva pa povečali na 161.000 evrov. »Zavod za šport Planica je že poslal vsem upravičencem napoved, da se lahko prijavijo,« je dejala ministrica ter povedala, da se na to lahko prijavijo tudi šole. Težava je, ker so te dejavnosti predvidene med šolskimi počitnicami.
Vzrok za ukinitev sofinanciranja naj bi bilo premajhno zanimanje šol v preteklosti, po drugi strani pa je vse več očitkov, da je bil razpis slabo pripravljen. FOTO: Jure Eržen/Delo
Slab razpis
A zakaj se je v zadnjih letih tako malo šol prijavilo na razpis? Ravnatelj II. osnovne šole Celje Igor Topole, na kateri ima šport pomembno mesto, je za Delo dejal, da se na razpis sploh niso prijavljali: »Pri nas je bila telovadnica vedno odprta do 22. ure. Tudi poleti. Na razpisu bi morali izpolniti ne vem koliko pogojev, pa ni smiselno, da se tega lotevamo, če lahko dovolj športa zagotovimo tudi brez tega.« Predsednik Zveze društev športnih pedagogov Slovenije Marjan Plavčak je potrdil: »Na razpisu je bilo vse več administracije. Ampak da se popolnoma ukine, ni prav. Ker je to včasih edini način, da se v šolah kaj naredi.«
Ministrstvo je za razpis slabo skrbelo, pritrjuje raziskovalec na fakulteti za šport Gregor Starc: »Šole morajo septembra oddati letni program dela, a niso vedele, kdaj bo razpis objavljen, če sploh bo. In vsako leto se je prijavilo manj šol. Ne zato, ker tega ne bi potrebovale, ampak zaradi slabega razpisa. Dejstvo, da se jih je prijavilo le šest, zaradi tega ni argument. Prav zdaj bi to morali najbolj spodbujati, ne pa še tega vzeti. Zdaj bi morali 100 milijonov evrov na leto vložiti v šolski šport, da bi se v nekaj letih stanje izboljšalo. V projektu Hura za šport bo zelo malo otrok deležnih vadbe.«
Nesmisli
Večina ravnateljev pa se trenutno ukvarja z vprašanjem nacionalnega preverjanja znanja (NPZ), danes je prva polovica devetošolcev že reševala poskusni e-test. Bilo je kar nekaj težav, je dejal ravnatelj šentjurske OŠ Hruševec Robert Gajšek: »Na nekaterih brskalnikih so bile težave, prav tako na določenih tablicah, otroke je metalo ven in so se morali večkrat prijaviti.«
Da letos NPZ ni smiseln, je ponovil predsednik združenja osnovnošolskih ravnateljev Gregor Pečan: »Učenci so bili v zadnjih dvanajstih mesecih več kot šest mesecev na daljavo. Zdaj bi potrebovali predvsem mir.« Še bolj pa je bil kritičen do šolskih tekmovanj, ki jih je vsak teden več, tisti, ki so v karanteni, pa se jih ne morejo udeležiti. »Otroci so tako v zelo neenakopravnem položaju. Tekmovanja namreč prinašajo točke tako za vpis na srednjo šolo kot tudi za Zoisovo štipendijo,« pravi.
