Dodatni milijoni za 31 zdravstvenih storitev
Za skrajševanje čakalnih vrst namenjeno 65 milijonov evrov. Dvajset tisoč ljudi do hitrejše obravnave.
Odpri galerijo
Minister za zdravje Janez Poklukar in državni sekretar Robert Cugelj sta predstavila nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Ljudje, ki več mesecev ali let čakajo na nekatere zdravstvene storitve, si lahko oddahnejo. Danes objavljeni nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev obeta, da bi lahko na vrsto prišli mnogo prej. A le, če čakajo na katero od 31 v razpisu določenih storitev.
»Dobro je, da je politika prepoznala, da je treba vložiti dodatna finančna sredstva v reševanje več kot deset let starega problema s čakalnimi vrstami. Nič ni narobe, da jih bodo skrajševali tudi zasebni izvajalci,« je razpis komentiral nekdanji minister za zdravje Samo Fakin, tudi član sveta ljubljanskega kliničnega centra.
Dodal je, da je vprašanje še, ali bodo izvajalci za ta denar sploh želeli delati. Pričakuje, da se bo UKC Ljubljana prijavil na vse programe in jih izkoristil v največji možni meri, da ne bo imel izgube. Po njegovem pa bi bilo zanimivo vedeti, koliko razpisanih programov bi lahko bolnišnice z obstoječimi kapacitetami in resursi naredile že zdaj, pa jih ne.
V sklepu o nacionalnem razpisu je minister določil 31 vrst zdravstvenih storitev v vrednosti nekaj več kot 20 milijonov evrov, na katere nad dopustno čakalno dobo čaka 20.578 oseb. Ker je bilo napovedano, da bo za skrajševanje vrst na voljo 65 milijonov (večina iz neporabljenih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), še ni znano, kam bo šla razlika, a najverjetneje v ponovitve tovrstnih razpisov še za nabor drugih zdravstvenih storitev.
Med omenjenimi 31 storitvami največ ljudi čaka na kolonoskopijo (3045), ultrazvok srca (2002) in operacijo krčnih žil (1967).
Izvajalci se lahko na razpis prijavijo do 10. avgusta, ministrstvo bo z njimi podpisovalo pogodbe 20. avgusta. Merila, na podlagi katerih so bile določene vrste zdravstvenih storitev in njihovo število, so čakalna doba za njihovo izvedbo ter vpliv čakalne dobe na poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta in na trajanje delavčeve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov.
Postopek izbire izvajalcev nacionalnega razpisa bodo opravili na ministrstvu za zdravje. Pri tem bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki. Pri razdeljevanju programa bodo upoštevali tudi to, kako hitro bodo lahko izvajalci opravili storitve.
Minister za zdravje Janez Poklukar pričakuje, da bodo storitve v okviru razpisa začeli izvajati 1. oktobra. Bolnike bodo klicali iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vprašali jih bodo, ali želijo opraviti storitev, na katero čakajo, pri drugem izvajalcu, kjer bo čakalna doba krajša. Če bodo določenega izvajalca zavrnili, jim bodo ponudili tudi druge, kjer lahko pridejo prej na vrsto.
Prednost bodo imeli tisti, ki čakajo najdlje nad dopustno čakalno dobo, poleg tega bodo prednostno uvrščeni tudi tisti, ki imajo težje zdravstveno stanje.
Pozitivno se Fakinu zdi tudi to, da ukrepi iz razpisa veljajo še vse prihodnje leto, kar je dobro, saj se ne ve, kako se lahko razmere zaradi covida zapletejo. Daljši rok izvajalcem po besedah ministra tudi omogoča, da bodo lahko pravočasno organizirali kadrovske in prostorske zmožnosti.
»Dobro je, da je politika prepoznala, da je treba vložiti dodatna finančna sredstva v reševanje več kot deset let starega problema s čakalnimi vrstami. Nič ni narobe, da jih bodo skrajševali tudi zasebni izvajalci,« je razpis komentiral nekdanji minister za zdravje Samo Fakin, tudi član sveta ljubljanskega kliničnega centra.
Dodal je, da je vprašanje še, ali bodo izvajalci za ta denar sploh želeli delati. Pričakuje, da se bo UKC Ljubljana prijavil na vse programe in jih izkoristil v največji možni meri, da ne bo imel izgube. Po njegovem pa bi bilo zanimivo vedeti, koliko razpisanih programov bi lahko bolnišnice z obstoječimi kapacitetami in resursi naredile že zdaj, pa jih ne.
Rok za prijavo: 10. avgust
V sklepu o nacionalnem razpisu je minister določil 31 vrst zdravstvenih storitev v vrednosti nekaj več kot 20 milijonov evrov, na katere nad dopustno čakalno dobo čaka 20.578 oseb. Ker je bilo napovedano, da bo za skrajševanje vrst na voljo 65 milijonov (večina iz neporabljenih premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), še ni znano, kam bo šla razlika, a najverjetneje v ponovitve tovrstnih razpisov še za nabor drugih zdravstvenih storitev.
Med omenjenimi 31 storitvami največ ljudi čaka na kolonoskopijo (3045), ultrazvok srca (2002) in operacijo krčnih žil (1967).
Izvajalci se lahko na razpis prijavijo do 10. avgusta, ministrstvo bo z njimi podpisovalo pogodbe 20. avgusta. Merila, na podlagi katerih so bile določene vrste zdravstvenih storitev in njihovo število, so čakalna doba za njihovo izvedbo ter vpliv čakalne dobe na poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta in na trajanje delavčeve odsotnosti z dela zaradi zdravstvenih razlogov.
Postopek izbire izvajalcev nacionalnega razpisa bodo opravili na ministrstvu za zdravje. Pri tem bodo imeli prednost javni izvajalci, sledili bodo koncesionarji, najnižje na prednostni lestvici bodo zasebniki. Pri razdeljevanju programa bodo upoštevali tudi to, kako hitro bodo lahko izvajalci opravili storitve.
Veljavnost do leta 2022
Minister za zdravje Janez Poklukar pričakuje, da bodo storitve v okviru razpisa začeli izvajati 1. oktobra. Bolnike bodo klicali iz nacionalnega klicnega centra, ki deluje pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vprašali jih bodo, ali želijo opraviti storitev, na katero čakajo, pri drugem izvajalcu, kjer bo čakalna doba krajša. Če bodo določenega izvajalca zavrnili, jim bodo ponudili tudi druge, kjer lahko pridejo prej na vrsto.
Prednost bodo imeli tisti, ki čakajo najdlje nad dopustno čakalno dobo, poleg tega bodo prednostno uvrščeni tudi tisti, ki imajo težje zdravstveno stanje.
Pozitivno se Fakinu zdi tudi to, da ukrepi iz razpisa veljajo še vse prihodnje leto, kar je dobro, saj se ne ve, kako se lahko razmere zaradi covida zapletejo. Daljši rok izvajalcem po besedah ministra tudi omogoča, da bodo lahko pravočasno organizirali kadrovske in prostorske zmožnosti.
