Dosežemo lahko od 60- do 75-odstotno precepljenost

Nezaupanje v nova cepiva je prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja.
Fotografija: FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

V raziskavi #Novanormalnost družba Valicon že od novembra lani spremlja trend namere cepljenja, občasno pa tudi razloge za oziroma proti cepljenju.

V obdobju od sredine novembra 2020, ko je bila objavljena vest o prvem odobrenem cepivu, pa do konca aprila opažajo tri značilna obdobja v izraženi nameri cepljenja proti covidu-19, in sicer prvo obdobje predstavlja zaključek leta 2020, v tem času je skupna namera cepljenja (seštevek odgovorov »verjetno da « in »zagotovo da«) nižja od 50 odstotkov, a s trendom postopne rasti. Drugo obdobje predstavljata prva dva meseca v letu 2021, ko se namera cepljenja prvič povzpne čez polovico, konsistentno raste in doseže vrh konec meseca februarja s 57 odstotki (v tem času so k pozitivni nameri prišteti tudi že cepljeni, saj se je vmes cepljenje že začelo). Tretje obdobje predstavljata spomladanska meseca in pomenita nihajoče rezultate – delež cepljenih se povečuje, a skupna namera niha med 53 in 58 odstotki ter nakazuje na trend stagnacije rasti.

Konec januarja in marca so v družbi Valicon najvišjo namero cepljenja izražali moški, stari med 60 in 75 let, ženske med 60 in 75 leti ter moški med 45 in 59 leti. Delež odgovorov »zagotovo da« je skoraj še enkrat večji pri upokojencih, nekoliko nadpovprečen pa tudi med tistimi z nadpovprečnimi dohodki, to je z neto prihodki nad 1100 evri. Med regijami izstopajo prebivalci zahodne Slovenije, tam je delež »zagotovo da« 33-odstoten (za kar polovico nižja pa na vzhodu Slovenije). Namera cepljenja močno korelira še s stopnjo zaskrbljenosti zaradi širjenja virusa, med najbolj zaskrbljenimi je delež »zagotovo da« 51 odstotkov, prav tako z osebno oceno rizičnosti, med tistimi, ki menijo, da sodijo v rizično skupino, znaša namera »zagotovo da« 53 odstotkov. Največji delež izražene namere »zagotovo se bom cepil/-a« pa najdemo med tistimi, ki »popolnoma zaupajo« vladi pri ukrepanju v času epidemije, med njimi znaša namera »zagotovo da« kar 60 odstotkov. Namera cepljenja je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve), navajajo v javnomnenjski raziskavi.

image_alt
Mešane doze cepiv in neželeni učinki


Po drugi strani najbolj odklonilen odnos do cepljenja (»zagotovo ne«) izražajo mlajši od 48 let, ti predstavljajo skoraj tri četrtine vseh, ki zavračajo cepljenje, med njimi najbolj izrazito v starostni skupini od 28 do 37 let, torej pripadniki tako imenovane generacije Y. Glede na starost in spol izstopajo moški v starosti od 30 do 44 let, ženske med 18 in 29 leti ter ženske med 30 in 59 leti. Skoraj dve tretjini teh, ki se »zagotovo ne bodo« cepili, je zaposlenih. Izstopajo še posamezniki iz gospodinjstev s podpovprečnimi prihodki gospodinjstva, med regijami izstopa Dolenjska.

Glede na odnos do virusa in ukrepov so to tisti državljani, ki so manj ali pa sploh niso zaskrbljeni glede širjenja virusa, ki menijo, da »gredo stvari na slabše«, da je situacija »povsem brezupna«, da so ukrepi »prestrogi«, vladi v epidemiji v glavnem ne zaupajo, hkrati pa so zase prepričani, da ne sodijo v rizično skupino. Odločenost proti cepljenju je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi (potrjeno s testom ali brez potrditve).
Dve tretjini tistih, ki so izražali gotovo namero cepljenja, kot razlog za cepljenje najpogosteje navaja odgovor »to se mi zdi odgovorno«, sledi »previdnost«. Dobra tretjina kot razlog navaja to, da bodo s tem prispevali k manjši obremenitvi zdravstvenega sistema, slaba tretjina pa, da zato, ker sodijo med starejše osebe. Skoraj dve tretjini tistih, ki se zagotovo ali bolj verjetno ne bodo cepili, izbira odgovor »ne verjamem novemu cepivu«. 

Nezaupanje v nova cepiva je prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja. Skupini sta si precej enotni še v mnenju, da »nima smisla, ker virus ves čas mutira«, pri obeh je tudi pogost občutek strahu pred stranskimi učinki. Ključna razlika med tistimi, ki se zagotovo ne bi cepili, in tistimi, ki se bolj verjetno ne bi cepili, je ta, da odločeni proti cepljenju, poleg nezaupanja, večinoma verjamejo različnim razlagam, ki sodijo med tako imenovane teorije zarot, medtem ko so neodločeni, a bolj proti cepljenju, poleg nezaupanja takšnega mnenja predvsem zaradi prepričanja o lastni nedotakljivosti.
 
»Na podlagi te analize lahko sklenemo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki bolj ni naklonjena, možno doseči od 60- do 75-odstotno precepljenost v populaciji 18–75 let,« menijo raziskovalci. 

Preberite še:

Komentarji: