Država bo občine razbremenila za 30 milijonov evrov
Vlada je danes sprejela zakon o finančni razbremenitvi občin, ki bodo prihranile pri obveznem zdravstvenem zavarovanju za brezposelne, pri družinskih pomočnikih, pogrebninah in mrliški službi.
Odpri galerijo
Rudi Medved, minister za javno upravo, je občine razveselil: država bo do njih prevzela 30 milijonov evrov stroškov. FOTO: Leon Vidic/Delo
Ljubljana – Zakon o finančni razbremenitvi občin z ukrepi za zmanjšanje stroškov občin in števila administrativnih postopkov je pod vladno »streho«. Občine bo razbremenil za dobrih 30 milijonov evrov, je po današnji seji vlade dejal minister za javno upravo Rudi Medved.
Česa bodo občine pravzaprav razbremenjene? Občine ne bodo več plačevale obveznosti »državnega značaja«. Država bo od njih prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičene oziroma brezposelne državljane in tujce, financiranje družinskega pomočnika, pogrebnine umrlih brez svojcev in mrliško-pregledno službo. Z ukinitvijo nekaterih oprostitev, kot je izdelava lokacijske informacije, ki za stranke ne bo več brezplačna, pa se bodo prihodki občin povečali. Občine bodo odslej tudi administrativno, ne le finančno razbremenjene.
V 2020 razbremenitev še ne bo 30-milijonska, saj zakon ne bo začel veljati s 1. januarjem. S sprejemanjem zakona je morala vlada počakati na proračun države za 2020, šele nato so lahko spregovorili tudi o finančnih obveznostih. Finančna razbremenitev občin bo polno zaživela v prihodnjih letih. V skladu z navodili vlade bodo iskali še dodatne možnosti – vse to pa »s ciljem, da problem financiranja občin enkrat za vselej umaknemo z dnevnega reda«, pravi Medved.
Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje dvigniti povprečnino in bi bile lokalne skupnosti enako zadovoljne, minister odgovarja z »morda, a le na kratek rok«. Prav povprečnina občinam že več let ne zagotavlja pokrivanja zakonsko določenih nalog. Država je izboljšanje občinam obljubljala že dlje časa, novembra lani pa sprejela tudi zavezo; predstavniki reprezentativnih združenj so takrat sklenili dogovor o višini povprečnine za letos. Ta znaša 573,50 evra.
Povprečnina za 2020 je zakonsko že izračunana. Občinam bo na prebivalca pripadlo dobrih 589 evrov, v 2021 pa 588,30 evra. To sta, kot je pred meseci dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, najvišja zneska, ki ju vlada lahko na podlagi veljavne metodologije nameni občinam. »Vemo, da so bili stroški, ki so jih izračunali v občinah, višji,« pravi Medved. Zato bodo v nadaljevanju pregledali tudi te in se z njimi, če bo treba, uskladili oziroma svoje izračune popravili. Občine so za 2020 izračunale svoje dejanske stroške v višini 659 evrov, za leto 2021 pa v višini 668 evrov.
Sedanji razbremenitvi bodo sledile nove, saj delovna skupina še ni končala dela. Medved pravi, da gre za dolgoročno, sistemsko rešitev, ki bo lahko v prihodnje občinam prinesla še večjo razbremenitev, in da želijo stroške čim bolj »umakniti z ramen občin ter izračunavanje povprečnine izčistiti«.
S paketom zakonov, ki razbremenjujejo občine, želi vlada čim prej v državni zbor, ga čim prej uzakoniti in čim prej doseči tudi dolgotrajne učinke. Pri tej zakonodaji so sodelovali tako rekoč vsi vladni resorji, saj so z njo posegli v devet drugih zakonodaj, v nadaljevanju pa bodo najbrž še v katero.
Česa bodo občine pravzaprav razbremenjene? Občine ne bodo več plačevale obveznosti »državnega značaja«. Država bo od njih prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za upravičene oziroma brezposelne državljane in tujce, financiranje družinskega pomočnika, pogrebnine umrlih brez svojcev in mrliško-pregledno službo. Z ukinitvijo nekaterih oprostitev, kot je izdelava lokacijske informacije, ki za stranke ne bo več brezplačna, pa se bodo prihodki občin povečali. Občine bodo odslej tudi administrativno, ne le finančno razbremenjene.
V 2020 razbremenitev še ne bo 30-milijonska, saj zakon ne bo začel veljati s 1. januarjem. S sprejemanjem zakona je morala vlada počakati na proračun države za 2020, šele nato so lahko spregovorili tudi o finančnih obveznostih. Finančna razbremenitev občin bo polno zaživela v prihodnjih letih. V skladu z navodili vlade bodo iskali še dodatne možnosti – vse to pa »s ciljem, da problem financiranja občin enkrat za vselej umaknemo z dnevnega reda«, pravi Medved.
Na vprašanje, ali ne bi bilo bolje dvigniti povprečnino in bi bile lokalne skupnosti enako zadovoljne, minister odgovarja z »morda, a le na kratek rok«. Prav povprečnina občinam že več let ne zagotavlja pokrivanja zakonsko določenih nalog. Država je izboljšanje občinam obljubljala že dlje časa, novembra lani pa sprejela tudi zavezo; predstavniki reprezentativnih združenj so takrat sklenili dogovor o višini povprečnine za letos. Ta znaša 573,50 evra.
Občinske izračune bodo temeljito pregledali
Povprečnina za 2020 je zakonsko že izračunana. Občinam bo na prebivalca pripadlo dobrih 589 evrov, v 2021 pa 588,30 evra. To sta, kot je pred meseci dejal finančni minister Andrej Bertoncelj, najvišja zneska, ki ju vlada lahko na podlagi veljavne metodologije nameni občinam. »Vemo, da so bili stroški, ki so jih izračunali v občinah, višji,« pravi Medved. Zato bodo v nadaljevanju pregledali tudi te in se z njimi, če bo treba, uskladili oziroma svoje izračune popravili. Občine so za 2020 izračunale svoje dejanske stroške v višini 659 evrov, za leto 2021 pa v višini 668 evrov.
Sedanji razbremenitvi bodo sledile nove, saj delovna skupina še ni končala dela. Medved pravi, da gre za dolgoročno, sistemsko rešitev, ki bo lahko v prihodnje občinam prinesla še večjo razbremenitev, in da želijo stroške čim bolj »umakniti z ramen občin ter izračunavanje povprečnine izčistiti«.
S paketom zakonov, ki razbremenjujejo občine, želi vlada čim prej v državni zbor, ga čim prej uzakoniti in čim prej doseči tudi dolgotrajne učinke. Pri tej zakonodaji so sodelovali tako rekoč vsi vladni resorji, saj so z njo posegli v devet drugih zakonodaj, v nadaljevanju pa bodo najbrž še v katero.
