Ekokrogova študija o sosežigu v Salonitu spet na spletu

Zasavska nevladna okoljska organizacija Eko krog je zavrnila zahtevo družbe Salonit Anhovo, da na svoji spletni strani ne objavijo študije o sežiganju odpadkov v cementarnah.
Fotografija: Kot je danes povedal predstavnik Eko kroga Uroš Macerl, so študijo julija objavili na spletni strani društva. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Odpri galerijo
Kot je danes povedal predstavnik Eko kroga Uroš Macerl, so študijo julija objavili na spletni strani društva. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zagorje – Študija Eko kroga o sežigu odpadkov v cementarnah s poudarkom na Salonitu Anhovo (SA), katere objavo je ta Eko krogu prepovedal, je od danes kljub opozorilom iz SA znova dosegljiva na spletu – le da pri drugem gostitelju spletne strani. Eko krog zanika, da bi šlo za merjenje moči, še manj za provokacijo. Problem je vseevropski. Imenuje se izenačitev zakonodaje za vse, ki sežigajo odpadke.

»Seveda tudi sežig ni prava rešitev za odpadke. Če pa smo mu že priče, bi morale za vse evropske onesnaževalce, ki sežigajo, veljati enake mejne vrednosti; globalna rešitev je sicer v zmanjševanju količin odpadkov,« pravi prvi okoljski aktivist Eko kroga Uroš Macerl, zatrjujoč, da je bila »sporna« študija le njihov odgovor na javno razpravo o reševanju problema odpadne plastike in na rešitev, ki se vse pogosteje vsiljuje: sežig v sežigalnicah ali sosežig v industrijskih pečeh – med njimi v anhovskem Salonitu.

A bistvo je pri tem ostalo očem skrito: okoljsko dovoljenje cementarni SA pri sosežigu dovoljuje bistveno višje emisije škodljivih snovi, kot veljajo za sežigalnice. »Če bi torej SA imel status sežigalnice, bi zanj veljali strožji predpisi,« dodaja Macerl in uperja ost tudi v izjave premiera Marjana Šarca, češ da bo zaradi gospodarske škode in neupravičenih pritožb treba prevetriti status nevladnih organizacij: »V Sloveniji je treba marsikaj prevetriti – v Tešu, Lafargeu in Termitu. Zato smo študijo vrnili na splet in niti koraka nazaj ne bomo naredili.«

Problem je vseevropski. Imenuje se izenačitev zakonodaje za vse, ki sežigajo odpadke. FOTO: Arhiv Dela
Problem je vseevropski. Imenuje se izenačitev zakonodaje za vse, ki sežigajo odpadke. FOTO: Arhiv Dela


Ekokrogov pravni zastopnik Janez Stušek o Salonitovi zahtevi pravi: »Podjetja imajo svoje pravice. Zakonodaja omogoča umike vsebin. Toda v okoljskih primerih celo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) izrecno omenja svobodo izražanja. Pravice do zdravega življenjskega okolja ni brez pravice do informiranja. Salonitov zahtevek je zato pravno in glede na sodno prakso ESČP nedopusten.« Stušek se tudi ne bi branil vpogleda v utemeljitev, po kateri je študija Eko kroga protipravna.

Poročali smo že, da je SA prek odvetniške pisarne od Eko kroga zahteval umik študije, katere namen da je le zaprtje tovarne in krnitev ugleda in dobrega imena tovarne. Aktivistom očitajo tudi navajanje neuradnih podatkov o emisijah in njihovo nepooblaščeno interpretacijo, kar po Macerlu odpira novo dilemo: »Ali lahko takšne obtožbe doletijo tudi, denimo, novinarje, ki poročajo o okoljskih temah?« 

Po njegovem se ob pričujočem primeru »odpira nevarna fronta«. Podatke je Eko krog sicer vzel s spletnih strani SA, kjer pravijo, da šele od konca 2018 za prikaz na spletu uporabljajo »profesionalno programsko orodje«. »Ali so torej do takrat zavajali ljudi?« se sprašuje Macerl.

Na odziv iz Salonita, kjer so nam po telefonu zaupali, da so seznanjeni z Ekokrogovo ponovno objavo sporne študije pri drugem gostitelju, še čakamo.


Ima Salonit res minimalni okoljski odtis?


Peter Korenjak, vodja kadrovsko splošnih zadev, se je v imenu Salonita odzval na navebe Eko kroga na včerajšnji novinarski konferenci. Dejal je, da je edina zahteva do vseh, ki komunicirajo podatke o Salonitu, da uporabljajo točne podatke, saj so ti javno dostopni. »Imamo eno najobsežnejših zbirk okoljskih podatkov, ki jasno kaže, da je kakovost zraka boljša kot v večini krajev v Sloveniji, sestava tal je enaka sestavi tal v regiji, na vode pa praktično nimamo vpliva. Po okoljskih kazalcih se Salonit uvršča med deset odstotkov najboljših cementarn v Evropi,« je še zatrdil. SA je v 2017 v okolje sicer emitiral 2,7 tone benzena, 45 ton amonijaka, 50 kilogramov živega srebra in štiri kilograme niklja.

Preberite še:

Komentarji: