Enoletna obdobja brezposelnosti bodo nekaj običajnega

Raziskava kaže, da predstavlja avtomatizacija procesov grožnjo za delovno mesto vsakemu tretjemu našemu delavcu; v svetu se je boji 40 odstotkov zaposlenih.
Fotografija: Delovna sila v krizi zaradi koronavirusa. INFOGRAFIKA: Delo
Odpri galerijo
Delovna sila v krizi zaradi koronavirusa. INFOGRAFIKA: Delo

Pandemija covida spreminja tudi filozofijo zaposlenih. Ne samo, da je zaradi covida tretjina ljudi v svetu delo izgubila oziroma bila primorana sprejeti skrajšan delovni čas; v turizmu je ostalo brez dela celo 68 odstotkov zaposlenih. Vse več, kar dve tretjini globalne delovne sile, se je pripravljeno tudi prekvalificirati. Pri nas je delo v povprečju izgubilo več ljudi kot v Evropi, a novim znanjem naproti bi jih šla le polovica. Manj kot Evropejci se bojimo tudi avtomatizacije procesov.

image_alt
Covid-19 bi razlike v plačah lahko še poglobil


Kot kaže najnovejša raziskava med 209.000 ljudmi iz 190 držav - pri nas sta jo izvedla zaposlitveni portal MojeDelo.com, član skupine The Network, in družba Boston Consulting Group (BCG) -, v svetu avtomatizacija procesov predstavlja grožnjo za delovna mesta kar dobrim 40 odstotkom vprašanih, v Sloveniji pa le vsakemu tretjemu.

V izlaškem Etiju, podjetju, ki je v zadnjih treh letih v avtomatizacijo vložilo 36 milijonov evrov, največji prav v novi avtomatski liniji za zaščitna stikala na diferenčni tok ter inštalacijske odklopnike in samo letos dodatno zaposlilo šestdeset delavcev, o avtomatizaciji pravijo: »Ne smemo pozabiti, da ta v obliki boljših delovnih pogojev že desetletja prinaša pozitivne učinke tudi delavcem.« V podjetju zaposlenim nudijo možnost dodatnih izobraževanj in usposabljanj za delo na novih delovnih mestih, ki jih le-ti v največji meri, kot dodajajo, tudi izkoristijo. »Dejansko ugotavljamo, da je med zaposlenimi motiviranost za delo na novih avtomatskih linijah zelo visoka,« je za Delo dejala Sabina Pešec, strokovna sodelavka za marketing in odnose z javnostmi.
Podjetja bi morala biti odprta za zaposlovanje ljudi z neobičajnimi kariernimi potmi. FOTO: Blaž Samec/Delo
Podjetja bi morala biti odprta za zaposlovanje ljudi z neobičajnimi kariernimi potmi. FOTO: Blaž Samec/Delo

 

Ogrožene in varne panoge


Med tistimi, ki so med pandemijo izgubili redni dohodek, je bila na globalni ravni skoraj polovica mlajših od dvajset let in skoraj polovica ljudi s srednješolsko izobrazbo. S pandemijo so postale določene panoge bolj ogrožene. V storitvenem sektorju, prodaji ter podpori strank bi se v svetu prekvalificirale skoraj tri četrtine zaposlenih. Manj so na spremembo karierne poti pripravljeni v zdravstvenem sektorju, socialni delavci ter znanstveniki in raziskovalci, saj njihove službe veljajo za bolj varne. Na vrhu seznama potencialnih novih karier so delo na področju digitalnih in informacijskih tehnologij ter pisarniške in menedžerske službe.


Nove poklicne poti


V BCG menijo, da bi morala biti podjetja odprta za zaposlovanje ljudi z neobičajnimi kariernimi potmi in napovedujejo, da bodo »enoletna obdobja brezposelnosti ali povsem drugačna izobrazba kandidatov postala nekaj običajnega, saj bodo posamezniki kot odgovor na izzive, kakršen je covid-19, spreminjali svojo poklicno pot«. Delodajalci se morajo naučiti gledati širše in zaposliti kandidate zaradi njihovih sposobnosti in potenciala,« meni Melanie Seier Larsen, izvršna direktorica in partnerica v BCG. Toda ali so tudi pri nas že nekaj običajnega enoletna obdobja brezposelnosti? Na portalu MojeDelo.com odgovarjajo, da naši delodajalci tega ne sprejemajo »zelo negativno«. Nasprotno: razumejo, da je iskanje nove zaposlitve proces, ki lahko traja tudi več mesecev. »Še posebno, če obstajajo upravičeni razlogi, zakaj je do obdobja brez zaposlitve prišlo – visoka konkurenca na trgu dela, specifična poklicna usmeritev, malo primernih delovnih mest …«



Sicer pa je po njihovem v luči pandemije covida in posledic za svetovno gospodarstvo o daljši brezposelnosti med iskalci zaposlitve še prezgodaj govoriti. To velja zlasti za turizem in gostinstvo: »Trenutno še veljajo ukrepi za pomoč gospodarstvu in zniževanju brezposelnosti po PKP, in dokler bo državna pomoč aktualna, se realno stanje ne bo pokazalo. Dejansko stanje trga dela in število brezposelnosti se bo pokazalo šele po nekaj mesecih, ko bodo podjetja in podjetniki primorani poslovati samostojno.«


In kako delodajalci obravnavajo prekvalificirane osebe?


V svetu sta se pripravljeni prekvalificirati dve tretjini delovne sile, pri nas komaj dobra polovica. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V svetu sta se pripravljeni prekvalificirati dve tretjini delovne sile, pri nas komaj dobra polovica. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odvisno od tega, v kateri poklic se oseba prekvalificira, pravijo na portalu Moje Delo.com. »Če gre za prekvalifikacijo v deficitarni poklic, izkušnje ne igrajo velike vloge, saj delodajalci razumejo, da bodo morali osebo še izučiti. Raje zaposlijo osebo brez izkušenj, kot da bi morali zaradi pomanjkanja zaposlenih zmanjšati obseg poslovanja.« V primeru prekvalifikacij v nedeficitarne poklice pa je pomembno, koliko vzporednic je mogoče potegniti med predhodnimi izkušnjami in novim poklicem. »Če jih je moč najti in jih oseba lahko konkretno uporabi na svoji novi karierni poti, potem to novim delodajalcem ne povzroča velikih pomislekov. Še posebej, če je bila oseba v svojem prejšnjem poklicu uspešna,« pojasnjujejo. Če pa vzporednic ni moč najti, bo imela prekvalificirana oseba veliko več izzivov pri iskanju nove zaposlitve. Kot kažejo izkušnje, tudi »mehke« veščine in velika želja po učenju prepričajo delodajalca, da kandidatu ponudi priložnost, da se izkaže.

Preberite še:

Komentarji: