»Enotni obstanemo, razdeljeni propademo«

Ustanovitelja Odbora Igorja Bavčarja ni bilo na prireditev k predsedniku, ker ni bil povabljen, a nekdanji člani pravijo: »Bavčarjevega odbora« ni brez Bavčarja.
Fotografija: Sprejem pri predsedniku Borutu Pahorju ob 30. obletnici ustanovitve odbora za človekove pravice. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Sprejem pri predsedniku Borutu Pahorju ob 30. obletnici ustanovitve odbora za človekove pravice. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ljubljana - Enotni obstanemo, razdeljeni propademo, je bila ena od misli predsednika republike Boruta Pahorja ob sprejemu, ki ga je priredil za obeležitev 30-letnice ustanovitve Odbora za človekove pravice. Ob tem je izpostavil pomen, ki ga je imel odbor kot zelo široka civilnodružbena fronta Slovencev za samostojno državo in za življenje danes. Slovesnosti, ki je bila prva v 30 letih, so se udeležili številni tedanji člani odbora.

Od četverice JBTZ se je na vabilo odzval le David Tasič. Kljub pomislekom. »Pahorja sicer spoštujem kot demokrata in menim, da zna dobro presoditi, vendar bi sam Bavčarja povabil ne glede na okoliščine,« pravi Tasić in dodaja, da bi tudi Bavčar lahko stopil korak nazaj. »Po nepotrebnem pada senca na takšno obletnico.« Tudi med ostalimi navzočimi je prevladovalo mnenje, da bi Igor Bavčar zaradi vloge, ki jo je tedaj odigral, vsekakor moral biti vabljen. Drži, da prestaja zaporno kazen, pravijo, a dodajajo, da »Bavčarjevega odbora« brez Bavčarja ne bi bilo.

Odbor, ki je 3. junija 1988 najprej stopil v bran aretiranemu kolegu Janezu Janši in njegovim pravicam, pozneje pa še Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, je imel pomembno vlogo v procesih demokratizacije in pluralizacije slovenske družbe in politike, ter je tako rekoč tlakoval pot slovenski samostojnosti. Oseba, ki je v tistem trenutku uspela povezati posameznike z različnih bregov, je bil Igor Bavčar, ki zdaj prestaja zaporno kazen.

Ključno vlogo mu priznava tudi predsednik republike, ki mu je v ponedeljek poslal pismo in Odboru ter Bavčarju osebno izrazil hvaležnost in spoštovanje. Po njegovem mnenju si tega časa, se pravi obdobja slovenske politične pomladi, ni mogoče zamisliti brez Odbora, niti brez Bavčarja. Kljub temu se je odločil, da ga na sprejem ne bo povabil, saj bi »takšna odločitev naletela na zelo deljene odzive. Kdo bi jo utegnil imeti za izgovor, da razvrednoti pomen samega zgodovinskega dogodka«.

Odbor je v ključnih trenutkih ustanovitve nove države povezal več kot 100 tisoč ljudi. Foto Igor Modic
Odbor je v ključnih trenutkih ustanovitve nove države povezal več kot 100 tisoč ljudi. Foto Igor Modic


Da je Borut Pahor prvi predsednik republike, ki na ravni države obeležuje obletnico ustanovitve Odbora, mu priznavajo vsi, a nekateri menijo, da je takšna odločitev vsaj nerodna. »Vemo, da je bil Bavčar pravnomočno obsojen, vendar to ne more biti razlog, da kot ključna oseba ni povabljen na pietetni dogodek. Takšna poteza je segregacijska in ni na mestu,« pravi tedanji odgovorni urednik tednika Mladine Franci Zavrl, ki mu je Odbor, ko se je med sojenjem branil s prostosti, stal ob strani. Zato se slovesnosti tudi ni udeležil.

Igor Bavčar. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Igor Bavčar. Foto: Uroš Hočevar/Delo

 

Predsednik vodje ne more izbrisati


Kljub nevarnosti, da bi svečanost nazadnje izpadla kot še en predsednikov šov, se je je udeležil Igor Vidmar, ki je bil v Odboru med drugim zadolžen za izvedbo zborovanja na Kongresnem trgu. Ne strinja se s tem, da predsednik ni povabil Bavčarja, vendar je bil »Odbor več kot samo Igor Bavčar«. Vidmar meni, da je Bavčar svoj kapital borca za človekove pravice in nato »osamosvojitelja« zapravil, »kljub temu pa predsednik njegove vloge pri nastanku in vodenju Odbora ne more izbrisati. Saj menda nismo več v režimu, ki bi retuširal ljudi iz zgodovine.«

Pahorja deloma razume tudi Mile Šetinc, takrat član predsedstva Odbora: »A če je bil v dvomih, bi bilo bolje, če slovesnosti sploh ne bi priredil.« Je pa po njegovem nesmiselno vabiti člane, spregledati pa osebo, po katerem se je odbor neuradno imenoval. »Vsi smo mu rekli Bavčarjev odbor.« Šetinc opozarja še na strukturni problem takšnega praznovanja. Njihov »varovanec«, Janez Janša, je zmagal na volitvah, a nihče ne želi z njim v koalicijo. Nesporni šef Odbora pa je obsojen zaradi gospodarskega kriminala. »To je žalostna zgodba slovenske tranzicije. Začne se s herojskimi dejanji, konča pa kopiranjem Orbanovih metod.«

»Kakor smo se na začetku zbrali z vseh vetrov in si prizadevali za skupen cilj, smo se pozneje tudi razšli v najrazličnejše smeri. Tudi v napačne. Da je predsednik izločil Bavčarja, ki je bil predsednik Odbora in glavni igralec, ne razumem. Bavčarjeve zgodovinske vloge ne more izničiti nobeno njegovo kasnejše ravnanje. Poleg tega je predsednik že sprejemal izrazito sporne osebe, če se milo izrazim,« pravi Dušan Keber, ki je bil osebni zdravnik Janeza Janše, ko je takrat sedel v zaporu. Po njegovem si predsednik ne bi smel vzeti takšne pravice in s takšno gesto presojati o tem, kdo je zaslužen za Odbor in kdo si zasluži pozornost države ob njegovi obletnici.

Komentarji: