Evropa se kuha: temperaturni rekordi v Franciji, pri nas letos že 30 vročih dni
Skoraj zanesljivo bo letošnje poletje med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih, najbolj verjetno drugo najtoplejše.
Odpri galerijo
Skoraj zanesljivo bo letošnje poletje med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih, najbolj verjetno drugo najtoplejše. FOTO: Trond Reidar Teigen/AFP
Po rekordno toplem juniju se temperature po Evropi znova približujejo ekstremnim. V Bordeauxu so danes namerili 41,2 stopinje Celzija in tako dosegli nov rekord – leta 2003 se je živo srebro v omenjenem francoskem mestu povzpelo na 40,7 stopinje Celzija.
Vremenoslovci za ta teden sicer napovedujejo še višje temperature, ne le v Franciji, pač pa tudi v Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem. Klimatologi Svetovne meteorološke organizacije pravijo, da so takšni vročinski valovi zagotovo posledica podnebnih sprememb. »Težava ne bo kar tako izginila. Junija smo videli, da so vročinski valovi čedalje pogostejši. Začenjajo se zgodaj in so vedno bolj intenzivni,« je opozorila Claire Nullis.
V nekaterih predelih Francije so zaradi visokih temperatur izdali oranžni alarm in sprejeli več ukrepov, s katerimi poskušajo omiliti posledice hude vročine. Trenutni rekord za Pariz je 40,4 stopinje Celzija, takšno temperaturo so namerili leta 1947, a bi se lahko v teh dneh povzpela še višje.
Francoska družba EDF bo preventivno ustavila dva jedrska reaktorja, saj se voda, ki naj bi ju ohlajala, preveč segreva. Tudi kolesarjem, ki vrtijo pedala na kolesarski dirki Tour de France, ni lahko, zato so jim pripravili dodatne stojnice, na katerih delijo vodo, ter zagotovili ledene kopeli za noge. Francoska vlada je prepovedala prevoz živine med 13. in 18. uro na območjih, kjer so temperature najvišje.
Klimatologi pravijo, da posameznih vročinskih valov še ne gre kar takoj pripisati podnebnim spremembam, ko pa se začnejo pojavljati pogosto, je zadeva že resnejša. Povprečna temperatura Zemljinega površja je od časov industrializacije naprej narasla za približno eno stopinjo. Strokovnjaki klimatološkega inštituta iz Potsdama pa so sporočili, da je bilo pet najtoplejših poletij od leta 1500 v 21. stoletju.
»Glede na meritve prvih 21 dni julija in vremensko napoved do konca meseca računamo, da bo julij na državni ravni okoli 1,4 stopinje nad dolgoletnim povprečjem, kar je zelo podobno kot leta 2003. Zagotovo pa bo letošnji julij znatno manj vroč kot v letih 2015 in 2006, torej v temperaturnem smislu ne bo izjemen,« so povedali na Agenciji RS za okolje (Arso).
Skoraj zanesljivo (verjetnost 95-odstotna) pa bo letošnje poletje med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih, najbolj verjetno drugo najtoplejše. Podobno velja za število vročih dni (najvišja temperatura zraka nad 30 stopinj); letos smo jih po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30.
»Pri nas resno statistiko beležimo od leta 1960, a podatki kažejo, da je bila večina najtoplejših poletij in zim v zadnjih desetletjih. Trend je tako podoben kot v tujini, ozračje se neprestano segreva. Letošnji maj je bil na primer zelo hladen, a če bi ga gledali skozi oči preteklega pol stoletja, bi ugotovili, da je bil pravzaprav povsem običajen, prejšnji so bili toliko bolj topli,« je dejal dežurni meteorolog na Arsu Benedikt Strajnar.
Dodal je, da je trend naraščanja temperatur pri povprečjih še bolj opazen kot v ekstremih. »Zelo verjetno bo v prihodnjih letih še kakšno bolj toplo poletje, kot je letošnje oziroma pretekla. Čeprav je res, da se morajo za dosego rekordnih temperatur ustvariti še kateri drugi pogoji; priti mora na primer saharska zračna masa in pihati primeren veter.« So pa povprečja zelo dober pokazatelj, da se tako v svetu kot pri nas ozračje neizpodbitno segreva.
Huda vročina s seboj prinaša veliko nevarnosti za zdravje, pa tudi druge nevšečnosti. Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu na nadmorski višini 950 metrov je urna vrednost ozona danes opoldne presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, povprečna osemurna pa 149 mikrogramov na kubični meter. To pomeni, da so vrednosti ozona visoke v višjih predelih Primorske.
V večjem delu države, predvsem na Primorskem, se zaradi suhega in vročega vremena povečuje požarna ogroženost naravnega okolja. Z jutrišnjim dnem je na območju občine Ajdovščina razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja.
Vremenoslovci za ta teden sicer napovedujejo še višje temperature, ne le v Franciji, pač pa tudi v Belgiji, Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem. Klimatologi Svetovne meteorološke organizacije pravijo, da so takšni vročinski valovi zagotovo posledica podnebnih sprememb. »Težava ne bo kar tako izginila. Junija smo videli, da so vročinski valovi čedalje pogostejši. Začenjajo se zgodaj in so vedno bolj intenzivni,« je opozorila Claire Nullis.
V nekaterih predelih Francije so zaradi visokih temperatur izdali oranžni alarm in sprejeli več ukrepov, s katerimi poskušajo omiliti posledice hude vročine. Trenutni rekord za Pariz je 40,4 stopinje Celzija, takšno temperaturo so namerili leta 1947, a bi se lahko v teh dneh povzpela še višje.
V parizu bi lahko dosegli temperaturni rekord. FOTO: Bertrand Guay/AFP
Francoska družba EDF bo preventivno ustavila dva jedrska reaktorja, saj se voda, ki naj bi ju ohlajala, preveč segreva. Tudi kolesarjem, ki vrtijo pedala na kolesarski dirki Tour de France, ni lahko, zato so jim pripravili dodatne stojnice, na katerih delijo vodo, ter zagotovili ledene kopeli za noge. Francoska vlada je prepovedala prevoz živine med 13. in 18. uro na območjih, kjer so temperature najvišje.
Klimatologi pravijo, da posameznih vročinskih valov še ne gre kar takoj pripisati podnebnim spremembam, ko pa se začnejo pojavljati pogosto, je zadeva že resnejša. Povprečna temperatura Zemljinega površja je od časov industrializacije naprej narasla za približno eno stopinjo. Strokovnjaki klimatološkega inštituta iz Potsdama pa so sporočili, da je bilo pet najtoplejših poletij od leta 1500 v 21. stoletju.
Ljudje se poskušajo ohladiti na različne načine. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Letošnji maj hladen, a v luči stoletja čisto običajen
»Glede na meritve prvih 21 dni julija in vremensko napoved do konca meseca računamo, da bo julij na državni ravni okoli 1,4 stopinje nad dolgoletnim povprečjem, kar je zelo podobno kot leta 2003. Zagotovo pa bo letošnji julij znatno manj vroč kot v letih 2015 in 2006, torej v temperaturnem smislu ne bo izjemen,« so povedali na Agenciji RS za okolje (Arso).
Skoraj zanesljivo (verjetnost 95-odstotna) pa bo letošnje poletje med petimi najtoplejšimi v zadnjih 60 letih, najbolj verjetno drugo najtoplejše. Podobno velja za število vročih dni (najvišja temperatura zraka nad 30 stopinj); letos smo jih po večini nižin našteli med 10 in 20, na Primorskem tudi okoli 30.
»Pri nas resno statistiko beležimo od leta 1960, a podatki kažejo, da je bila večina najtoplejših poletij in zim v zadnjih desetletjih. Trend je tako podoben kot v tujini, ozračje se neprestano segreva. Letošnji maj je bil na primer zelo hladen, a če bi ga gledali skozi oči preteklega pol stoletja, bi ugotovili, da je bil pravzaprav povsem običajen, prejšnji so bili toliko bolj topli,« je dejal dežurni meteorolog na Arsu Benedikt Strajnar.
Dodal je, da je trend naraščanja temperatur pri povprečjih še bolj opazen kot v ekstremih. »Zelo verjetno bo v prihodnjih letih še kakšno bolj toplo poletje, kot je letošnje oziroma pretekla. Čeprav je res, da se morajo za dosego rekordnih temperatur ustvariti še kateri drugi pogoji; priti mora na primer saharska zračna masa in pihati primeren veter.« So pa povprečja zelo dober pokazatelj, da se tako v svetu kot pri nas ozračje neizpodbitno segreva.
Trend naraščanja temperatur je pri povprečjih še bolj opazen kot v ekstremih. FOTO: Frederick Florin/AFP
Huda vročina s seboj prinaša veliko nevarnosti za zdravje, pa tudi druge nevšečnosti. Na merilnem mestu Otlica v Trnovskem gozdu na nadmorski višini 950 metrov je urna vrednost ozona danes opoldne presegla opozorilno vrednost 180 mikrogramov na kubični meter, povprečna osemurna pa 149 mikrogramov na kubični meter. To pomeni, da so vrednosti ozona visoke v višjih predelih Primorske.
V večjem delu države, predvsem na Primorskem, se zaradi suhega in vročega vremena povečuje požarna ogroženost naravnega okolja. Z jutrišnjim dnem je na območju občine Ajdovščina razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja.
