Fakulteta brez posluha za stiske izrednih študentov
Izredni študenti plačujejo več tisoč evrov visoke šolnine za vaje po zoomu, pred izpiti pa potrebujejo zasebne tečaje.
Odpri galerijo
Čeprav so vaje večinoma potekale od doma, je fakulteta za šport privolila v nižanje šolnine le za prejemnike štipendij. FOTO: Aleš Černivec/Delo
Ni skupine, ki bi jo ukrepi za omejitev širjenja okužb prizadeli huje kot študente. Številni so čez noč ostali brez dela, brez sob v domovih in brez pogojev za kakovostni študij. Študijski proces je bil najbolj okrnjen na fakultetah, kjer so vaje in fizična prisotnost ključne. Opeharjene se počutijo predvsem izredni študenti, ki so za letnik študija odšteli več tisoč evrov, a prejeli precej manj, od tega, kar so jim fakultete obljubljale ob vpisu.
Številni študenti fakultete za šport (FŠ) se preživljajo z delom, povezanim s športom, ki pa ga ves semester ni bilo, zato so se mnogi znašli v zelo slabem položaju. Na fakulteto so zato naslovili prošnjo za oprostitev oziroma znižanje šolnine, ki sicer znaša 4000 evrov letno, a večinoma doživeli razočaranje.
Pravilnik Univerze v Ljubljani prepušča posameznim fakultetam svobodo pri presojanju o nižanju ali oproščanju plačila šolnin, nalaga jim le, da morajo pri tem upoštevati razloge, kot so starševstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, status osebe s posebnimi potrebami, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih Univerze. Kljub temu so se na FŠ odločili za en sam kriterij – do znižanja šolnine so upravičeni le tisti izredni študenti, ki so prejemniki državne štipendije. Za Delo so pojasnili, da so ta kriterij, ki temelji na prihodkih vseh družinskih članov v preteklem letu, izbrali, ker je »objektivno merljiv«.
To merilo zaradi neupoštevanja drugih okoliščin ni le v neskladju s pravilnikom Univerze v Ljubljani, temveč ker je upošteval prihodke iz leta 2019, ne jemlje v obzir drastičnih socialnih sprememb, ki jih je povzročila pandemija. Hkrati samodejno izključuje izredne študente, ki imajo svoj SP, saj za državno štipendijo ne morejo niti zaprositi. Prošnjo za znižanje šolnine zaradi izrednih socialnih razmer so na FŠ, denimo, zavrnili športnemu trenerju, ki zaradi epidemije v zadnjem semestru svojega dela ni mogel opravljati.
A FŠ tudi lastnega kriterija ni dosledno upoštevala. Izredna študentka Tinkara Mugerli je za Delo pojasnila, da so njeno prošnjo zavrnili, kljub temu da je upravičena do državne štipendije, z argumentom, da ima njen oče nekaj prihrankov. Triindvajsetletna študentka, ki je oktobra izgubila študentsko delo, si je bila tako primorana izposoditi denar, da je lahko plačala šolnino za študij, od katerega je, zaradi neizvajanja vaj, odnesla precej manj od kolegov, ki so študirali prejšnja leta. »Iščejo izgovore, da nam ne bi znižali šolnine, četudi ustrezamo merilom,« meni.
V nekaterih drugih primerih so ravnali zelo formalistično. Petindvajsetletni izredni študent Grega Guld je prejšnja leta prejemal državno štipendijo, v zadnjem semestru pa je cenzus presegel za manj kot en odstotek. Kljub izjemnim socialnim okoliščinam in udeležbi na športnih tekmovanjih na državni ravni so njegovo prošnjo zavrnili.
Proces obravnave prošenj in pritožb na zavrnitve je potekal v nekaterih primerih po mesec in pol, študenti pa se v tem času, zaradi neporavnanih finančnih obveznosti do FŠ, niso mogli prijavljati na izpite. Ker so se številni spopadali z enakimi težavami, so s pismom, pod katerega se je podpisalo več kot trideset izrednih študentov, na položaj je opozoril študentski svet FŠ. Aprila pa so se v želji po dialogu sestali s prodekanjo Katjo Tomažin. »Vodstvu univerze smo poskušali pojasniti, da med epidemijo formalistično reševanje prošenj ni utemeljeno. A prodekanja nam je takoj dala vedeti, da fakulteta zaradi izpada prihodkov nima denarja in nam šolnin zato ne more znižati,« je pojasnil eden izmed udeležencev sestanka. »Sklicujejo se na epidemijo, pozabijo pa, da je prav nas prizadela najhuje,« je grenko pripomnila Murgelijeva.
Izredni študenti se počutijo opeharjene, saj so plačali polno šolnino, masaž pa so se, denimo, učili prek zooma. Športnih vaj, celo nujnih za izpite, so imeli v preteklem semestru le nekaj ur. UL predpisuje, da gre za plačila pedagogov med 15 in največ 55 odstotkov šolnine, kar pomeni, da je velik delež šolnine na FŠ namenjen uporabi prostorov, telovadnic, bazena in knjižnice, ki so bili skoraj ves semester zaprti.
Mugerlijeva je poudarila, da so številni študenti morali za izpit pri obveznem predmetu gimnastike obiskovati plačljive tečaje, saj je bilo na fakulteti letos le nekaj ur vaj, kar še zdaleč ni zadoščalo, da bi se bilo mogoče naučiti pravilnih gibov. »Študentje doma nimajo gimnastičnih orodji in prostora, da bi lahko vadili za praktični del izpita. Ne le da nam niso omogočili tega, za kar smo plačali, povzročili so nam še dodatne stroške,« je pojasnila.
Marsičesa, kar bi jih sicer naučili, letošnja generacija ne bo znala, poudarjajo razočarani izredni študentje, ki so od fakultete pričakovali »vsaj simbolno gesto pomoči«, a izkazalo se je, da FŠ »za naše težave nima posluha, zanima jih le, kako od študentov pobrati denar«, so povedali naši sogovorniki. Ker menijo, da so s šolnino plačali za stvari, ki jim jih fakulteta ni omogočila, številne prošnje študentov v stiski za znižanje šolnin so bile »nepravilno in nepravično zavrnjene«, hkrati pa je »vodstvo jasno zavrnilo iskanje kompromisa«, zdaj razmišljajo o sodni poti.
Številni študenti fakultete za šport (FŠ) se preživljajo z delom, povezanim s športom, ki pa ga ves semester ni bilo, zato so se mnogi znašli v zelo slabem položaju. Na fakulteto so zato naslovili prošnjo za oprostitev oziroma znižanje šolnine, ki sicer znaša 4000 evrov letno, a večinoma doživeli razočaranje.
Izredni študenti trdijo, da so s šolnino plačali za stvari, ki jim jih fakulteta ni omogočila, in razmišljajo o sodni poti.
Pravilnik Univerze v Ljubljani prepušča posameznim fakultetam svobodo pri presojanju o nižanju ali oproščanju plačila šolnin, nalaga jim le, da morajo pri tem upoštevati razloge, kot so starševstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, status osebe s posebnimi potrebami, sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter aktivno sodelovanje v organih Univerze. Kljub temu so se na FŠ odločili za en sam kriterij – do znižanja šolnine so upravičeni le tisti izredni študenti, ki so prejemniki državne štipendije. Za Delo so pojasnili, da so ta kriterij, ki temelji na prihodkih vseh družinskih članov v preteklem letu, izbrali, ker je »objektivno merljiv«.
Brez upoštevanja posledic pandemije
To merilo zaradi neupoštevanja drugih okoliščin ni le v neskladju s pravilnikom Univerze v Ljubljani, temveč ker je upošteval prihodke iz leta 2019, ne jemlje v obzir drastičnih socialnih sprememb, ki jih je povzročila pandemija. Hkrati samodejno izključuje izredne študente, ki imajo svoj SP, saj za državno štipendijo ne morejo niti zaprositi. Prošnjo za znižanje šolnine zaradi izrednih socialnih razmer so na FŠ, denimo, zavrnili športnemu trenerju, ki zaradi epidemije v zadnjem semestru svojega dela ni mogel opravljati.
A FŠ tudi lastnega kriterija ni dosledno upoštevala. Izredna študentka Tinkara Mugerli je za Delo pojasnila, da so njeno prošnjo zavrnili, kljub temu da je upravičena do državne štipendije, z argumentom, da ima njen oče nekaj prihrankov. Triindvajsetletna študentka, ki je oktobra izgubila študentsko delo, si je bila tako primorana izposoditi denar, da je lahko plačala šolnino za študij, od katerega je, zaradi neizvajanja vaj, odnesla precej manj od kolegov, ki so študirali prejšnja leta. »Iščejo izgovore, da nam ne bi znižali šolnine, četudi ustrezamo merilom,« meni.
4000 evrov stane letnik študija
V nekaterih drugih primerih so ravnali zelo formalistično. Petindvajsetletni izredni študent Grega Guld je prejšnja leta prejemal državno štipendijo, v zadnjem semestru pa je cenzus presegel za manj kot en odstotek. Kljub izjemnim socialnim okoliščinam in udeležbi na športnih tekmovanjih na državni ravni so njegovo prošnjo zavrnili.
Meritev letos niso vadili, študenti so nam zaupali, da jih ne bi znali izvesti, saj so izračune delali na podatkih, ki so jih izmerile prejšnje generacije. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Proces obravnave prošenj in pritožb na zavrnitve je potekal v nekaterih primerih po mesec in pol, študenti pa se v tem času, zaradi neporavnanih finančnih obveznosti do FŠ, niso mogli prijavljati na izpite. Ker so se številni spopadali z enakimi težavami, so s pismom, pod katerega se je podpisalo več kot trideset izrednih študentov, na položaj je opozoril študentski svet FŠ. Aprila pa so se v želji po dialogu sestali s prodekanjo Katjo Tomažin. »Vodstvu univerze smo poskušali pojasniti, da med epidemijo formalistično reševanje prošenj ni utemeljeno. A prodekanja nam je takoj dala vedeti, da fakulteta zaradi izpada prihodkov nima denarja in nam šolnin zato ne more znižati,« je pojasnil eden izmed udeležencev sestanka. »Sklicujejo se na epidemijo, pozabijo pa, da je prav nas prizadela najhuje,« je grenko pripomnila Murgelijeva.
Plačali šolnino, nato še zasebne tečaje
Izredni študenti se počutijo opeharjene, saj so plačali polno šolnino, masaž pa so se, denimo, učili prek zooma. Športnih vaj, celo nujnih za izpite, so imeli v preteklem semestru le nekaj ur. UL predpisuje, da gre za plačila pedagogov med 15 in največ 55 odstotkov šolnine, kar pomeni, da je velik delež šolnine na FŠ namenjen uporabi prostorov, telovadnic, bazena in knjižnice, ki so bili skoraj ves semester zaprti.
Mugerlijeva je poudarila, da so številni študenti morali za izpit pri obveznem predmetu gimnastike obiskovati plačljive tečaje, saj je bilo na fakulteti letos le nekaj ur vaj, kar še zdaleč ni zadoščalo, da bi se bilo mogoče naučiti pravilnih gibov. »Študentje doma nimajo gimnastičnih orodji in prostora, da bi lahko vadili za praktični del izpita. Ne le da nam niso omogočili tega, za kar smo plačali, povzročili so nam še dodatne stroške,« je pojasnila.
Marsičesa, kar bi jih sicer naučili, letošnja generacija ne bo znala, poudarjajo razočarani izredni študentje, ki so od fakultete pričakovali »vsaj simbolno gesto pomoči«, a izkazalo se je, da FŠ »za naše težave nima posluha, zanima jih le, kako od študentov pobrati denar«, so povedali naši sogovorniki. Ker menijo, da so s šolnino plačali za stvari, ki jim jih fakulteta ni omogočila, številne prošnje študentov v stiski za znižanje šolnin so bile »nepravilno in nepravično zavrnjene«, hkrati pa je »vodstvo jasno zavrnilo iskanje kompromisa«, zdaj razmišljajo o sodni poti.
