Grims: Od vlade zahtevamo zavrnitev dogovora o migracijah
V stranki SDS menijo, da bi sprejetje tega dogovora Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer.
Odpri galerijo
Poslanec SDS Branko Grims FOTO: Blaž Samec/Delo
Slovenska demokratska stranka (SDS) je danes zahtevala sklic izredne seje državnega zbora o dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Kot je povedal poslanec SDS Branko Grims, stranka od slovenske vlade zahteva, naj v celoti zavrne ta dogovor.
V SDS dogovoru, ki ima po njihovem mnenju zavajajoč naslov, med drugim nasprotujejo, ker »vse migrante izenačuje med seboj in na dolgi rok odpravlja meje držav«, je dejal Grims.
Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države, pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.
Dodal je, da vse več držav odstopa od te deklaracije. Kot prve so to storile ZDA in Madžarska, odstopajo tudi slovenske sosede, to je že storila Avstrija, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je povedala, da dogovora ne bo nikoli podpisala. Velika verjetnost je, da bo odstopila tudi Italija, je dejal poslanec SDS.
Poudarjanje tega, da nas dogovor ne zavezuje, je po njegovih besedah zavajanje. Drži sicer, da držav pravno ne zavezuje, jih pa zavezuje politično, je poudaril.
Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, sicer po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. Decembra bo v Marakešu sprejet z aklamacijo, in ne s podpisom.
Kot je včeraj poudaril premier Marjan Šarec, je dogovor Združenih narodov o migracijah nezavezujoč dokument.
»Mislim, da se spet dviga preveč prahu in se to izkorišča v notranjepolitične namene. Tudi tiste države, ki so doslej javno naznanile, da se odpovedujejo marakeški deklaraciji, so to naredile predvsem iz notranjepolitičnih vzgibov,« je še včeraj dejal Šarec, ki se mednarodne konference, ki bo decembra v Marakešu, ne namerava udeležiti.
Dogovor ZN o migracijah določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi, sprejet bo decembra na mednarodni konferenci v Marakešu. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom. Cilj dogovora ZN o migracijah je doseči varne, urejene in zakonite migracije.
Marakeška deklaracija je dokument, ki je bil sprejet maja letos v Marakešu ob zaključku pete evro-afriške ministrske konference o migracijah in razvoju. Uvršča se v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Gre za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete evro-afriške ministrske konference ni udeležil nihče.
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je sicer na današnjem srečanju s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji poudaril, da zadeva ni sporna, saj na evropski strani ni nekih večjih razhajanj. »Ko govorimo o dogovoru o migracijah, kjer že v naslovu piše, da gre za urejanje varnosti in organiziranja teh migracij, gre za dogovor na svetovni ravni, ki ga ta hip podpira več kot 150 držav in ga je do nedavnega podpirala tudi vsa EU z izjemo Madžarske. V duhu te skupne politike smo spomladi tudi mi podprli sporazum, ki naj bi bil dokončno sprejet decembra letos. Sedaj je prišlo do spremenjenih okoliščin, saj so nekatere države izjavile, da sporazuma ne bodo podprle,« je pojasnil Cerar.
»To po moji oceni terja nek ponoven premislek na ravni vladne koalicije v Sloveniji. Sedaj imamo novo vlado, zato je prav, da se odločitev, ki je bila spomladi sprejeta pod drugo vlado, preveri predvsem v luči teh novih okoliščin. Potrebno bo preučiti, ali zaradi spremembe stališča Avstrije, Madžarske in morda še katere druge države lahko pride do določenih razmer, kjer bi morala tudi Slovenija izraziti zadržek. O tem bo potrebno spregovoriti na koalicijskem vrhu in to zadevo bom prenesel do predsednika vlade,« je še pojasnil ter dodal, da tudi sam meni, da argumenti, ki jih predstavlja Grims zavestno poskušajo v Sloveniji vzpostavljati strah in ksenofobijo.
Tudi če Slovenija pristopi k sporazumu, bo namreč še naprej izvajala svojo zakonodajo, skladno s slovensko ustavo, naloga vlade pa še naprej ostaja v zagotavljanju varnosti in ohranitve našega načina življenja. Ob tem je zunanji minister še dodal, da moramo skladno z načelom humanosti in solidarnosti pomagati ljudem v stiski. Vlada sicer ne sme dopustiti, da bi migracije ogrozile našo varnost, vendar moramo begunce, ki izpolnjujejo pogoje, sprejeti ter jim pomagati z ustreznimi postopki.
V SDS dogovoru, ki ima po njihovem mnenju zavajajoč naslov, med drugim nasprotujejo, ker »vse migrante izenačuje med seboj in na dolgi rok odpravlja meje držav«, je dejal Grims.
Sprejetje tega dogovora bi Slovenijo obremenilo tako materialno kot sicer, tako kot za druge evropske države, pa bi tudi za Slovenijo pomenil zaton, je še poudaril.
Dodal je, da vse več držav odstopa od te deklaracije. Kot prve so to storile ZDA in Madžarska, odstopajo tudi slovenske sosede, to je že storila Avstrija, hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je povedala, da dogovora ne bo nikoli podpisala. Velika verjetnost je, da bo odstopila tudi Italija, je dejal poslanec SDS.
Poudarjanje tega, da nas dogovor ne zavezuje, je po njegovih besedah zavajanje. Drži sicer, da držav pravno ne zavezuje, jih pa zavezuje politično, je poudaril.
Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, sicer po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. Decembra bo v Marakešu sprejet z aklamacijo, in ne s podpisom.
Kot je včeraj poudaril premier Marjan Šarec, je dogovor Združenih narodov o migracijah nezavezujoč dokument.
»Mislim, da se spet dviga preveč prahu in se to izkorišča v notranjepolitične namene. Tudi tiste države, ki so doslej javno naznanile, da se odpovedujejo marakeški deklaraciji, so to naredile predvsem iz notranjepolitičnih vzgibov,« je še včeraj dejal Šarec, ki se mednarodne konference, ki bo decembra v Marakešu, ne namerava udeležiti.
Dogovor ZN o migracijah določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi, sprejet bo decembra na mednarodni konferenci v Marakešu. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. V Marakešu bo sprejet z aklamacijo in ne s podpisom. Cilj dogovora ZN o migracijah je doseči varne, urejene in zakonite migracije.
Marakeška deklaracija je dokument, ki je bil sprejet maja letos v Marakešu ob zaključku pete evro-afriške ministrske konference o migracijah in razvoju. Uvršča se v niz prizadevanj EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Gre za politično deklaracijo, ki ni pravno zavezujoča in ni bila podpisana, temveč sprejeta. Iz Slovenije se pete evro-afriške ministrske konference ni udeležil nihče.
Slovenska vlada po besedah Cerarja ne sme dopustiti, da bi ilegalne ali drugačne migracije ogrozile našo varnost in naš način življenja. FOTO: Leon Vidic/delo
Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je sicer na današnjem srečanju s predstavniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji poudaril, da zadeva ni sporna, saj na evropski strani ni nekih večjih razhajanj. »Ko govorimo o dogovoru o migracijah, kjer že v naslovu piše, da gre za urejanje varnosti in organiziranja teh migracij, gre za dogovor na svetovni ravni, ki ga ta hip podpira več kot 150 držav in ga je do nedavnega podpirala tudi vsa EU z izjemo Madžarske. V duhu te skupne politike smo spomladi tudi mi podprli sporazum, ki naj bi bil dokončno sprejet decembra letos. Sedaj je prišlo do spremenjenih okoliščin, saj so nekatere države izjavile, da sporazuma ne bodo podprle,« je pojasnil Cerar.
»To po moji oceni terja nek ponoven premislek na ravni vladne koalicije v Sloveniji. Sedaj imamo novo vlado, zato je prav, da se odločitev, ki je bila spomladi sprejeta pod drugo vlado, preveri predvsem v luči teh novih okoliščin. Potrebno bo preučiti, ali zaradi spremembe stališča Avstrije, Madžarske in morda še katere druge države lahko pride do določenih razmer, kjer bi morala tudi Slovenija izraziti zadržek. O tem bo potrebno spregovoriti na koalicijskem vrhu in to zadevo bom prenesel do predsednika vlade,« je še pojasnil ter dodal, da tudi sam meni, da argumenti, ki jih predstavlja Grims zavestno poskušajo v Sloveniji vzpostavljati strah in ksenofobijo.
Tudi če Slovenija pristopi k sporazumu, bo namreč še naprej izvajala svojo zakonodajo, skladno s slovensko ustavo, naloga vlade pa še naprej ostaja v zagotavljanju varnosti in ohranitve našega načina življenja. Ob tem je zunanji minister še dodal, da moramo skladno z načelom humanosti in solidarnosti pomagati ljudem v stiski. Vlada sicer ne sme dopustiti, da bi migracije ogrozile našo varnost, vendar moramo begunce, ki izpolnjujejo pogoje, sprejeti ter jim pomagati z ustreznimi postopki.
