Papič: Če ne bo sprememb, bomo brezplačno izobraževali kadre za tujino
Kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, je na zaslišanju matičnega odbora državnega zbora poudaril, da je v funkciji rektorja Univerze v Ljubljani poslušal in usklajeval različne poglede in heterogene skupine in zagotovil, da to namerava početi tudi kot minister. Kot zadnji izmed prvih petih ministrov, ki so bili zaslišani danes, je tudi Papič dobil podporo matičnega odbora.
Elektrotehnik, dekan in rektor Univerze v Ljubljani
Dr. Igor Papič je bil rojen leta 1966. Na Fakulteti za elektrotehniko in računalništvo v Ljubljani je diplomiral leta 1992, dobri dve desetletji pozneje je postal njen dekan. V vmesnem času je med drugim deloval kot raziskovalec pri nemškem Siemensu. Med letoma 2017 in 2021 je, kot eden izmed najmlajših rektorjev v njeni zgodovini, vodil Univerzo v Ljubljani.
Zavzel se je za vzpostavitev bele knjige v kateri bi strokovnjaki določili strateške usmeritve za področje univerzitetnega izobraževanja v naslednjem desetletnem obdobju. Poudaril pa je, da je ključna dejanska implementacija teh strategij, pri čemer se je, kot je opozoril, v preteklosti pogosto zatikalo. Zakonodajalci so rabili kar pet let, da so letos končno sprejeli Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, je spomnil. Ena prvih nalog ministrstva bo poskrbeti za podzakonske akte tega zakona. Če ne bodo pravočasno pripravljeni, bo namreč ogroženo financiranje znanstvenih zavodov, je opozoril Papič in napovedal tudi temeljito posodobitev Zakona o visokem šolstvu.
Kandidat za ministra je obljubil dvig državnega financiranje za znanstvenoraziskovalno in visokošolsko dejavnost skupno na 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda letno. Papič je opozoril, da je alarmantno, da odhajajo najboljši mladi. Največji problem po njegovem niso le plače, ampak zagotavljanje stimulativnih delovnih razmer. Zaveda pa se, da je težava s pridobivanjem mladih raziskovalcev povezana s plačnim sistemom. »Če ne bo bolj atraktivnih delovnih pogojev, bomo brezplačno izobraževali kadre za tuje države,« je opozoril nekdanji rektor.
Papič je zagotovil, da bi si želel skrajšati čas študija, a opozoril, da mladi danes študirajo dlje, v glavnem zato, ker morajo med študijem tudi delati za preživetje. Rešitev bi bile lahko štipendije, je pojasnil Papič. Na vprašanje kako bo pospešil povezovanje visokega šolstva z gospodarstvom, je pojasnil, da univerzalnega odgovora ni, saj so študijska področja preveč različna. Pri tehničnih fakultetah je sodelovanja z gospodarstvom celo preveč, je opozoril.
Papič meni, da zasebne univerze v Sloveniji trem največjim javnim univerzam ne predstavljajo konkurence. Konkurenca na tem področju je izven države, na globalni ravni, je opozoril nekdanji rektor in se zavzel za aktivno vzpostavitev evropskega visokošolskega prostora, ki bo študentom omogočil globalni pristop.
Nacionalno preverjanje znanja z vplivom na vpis v gimnazije
Podprl je idejo nacionalnega preverjanja znanja ob koncu osnovne šole, ki bi se, kot strandardiziran preizkus po zgledu mature, upošteval pri vpisu na srednje šole, podobno kot se rezultati mature upoštevajo pri vpisu na fakultete. O obsegu in načinu upoštevanja tega preizkusa bodo odločali strokovnjaki. Enakost otrok v šolah in gimnazijah bo skušal zagotavljati z ukrepi kot so brezplačni obroki in učbeniki, je napovedal.
Pripravit se bo treba tudi na nov val covida v jeseni in analizirat posledice dosedanjih zapiranj šol zaradi epidemije, saj raziskave kažejo, da so bile posledice zelo resne je opozoril Papič. Za reševanje teh posledic je predlagal povečanje športne aktivnosti v šolah.
Ministrstvo čaka razkol na dvoje
Njegovo predstavitev je po več kot dve ure in pol trajajoči razpravi odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino ocenil za ustrezno. Podprlo ga je devet članov odbora, ni pa uspel prepričati petih članov iz strank SDS in NSi.
Papič bo sicer predvidoma postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ko bo strankam bodoče koalicije uspelo doseči spremembe zakona o vladi in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razdeliti na dva resorja. Drugo ministrstvo se bo imenovalo ministrstvo za vzgojo in šolstvo.
Sprva je bilo rečeno, da bo to ministrstvo vodila Amalija Žakelj, do razdvojitve ministrstva pa naj bi delovala kot državna sekretarka. Vendar si je Žakljeva premislila. Državni sekretar na ministrstvu bo namesto nje Darjo Felda, državni sekretar za področju visokega šolstva in znanosti pa bo Matjaž Kranjc.
