Proti sporazumu o pandemiji zaradi izgube nacionalne suverenosti v zdravstvu

Strah pred novo večjo vlogo Svetovne zdravstvene organizacije. Članstvo v WHO stane Slovenijo preko 300 tisoč evrov letno, a se del denarja povrne.
Fotografija: Skupščina WHO se je decembra 2021 strinjala, da bo začela proces razvoja zgodovinskega globalnega soglasja o preprečevanju pandemije, pripravljenosti in odzivu nanjo. Foto Denis Balibouse/Reuters
Odpri galerijo
Skupščina WHO se je decembra 2021 strinjala, da bo začela proces razvoja zgodovinskega globalnega soglasja o preprečevanju pandemije, pripravljenosti in odzivu nanjo. Foto Denis Balibouse/Reuters

Iniciativa slovenskih zdravnikov (22 se jih je izpostavilo z imeni - našteti so spodaj) je ministru za zdravje Janezu Poklukarju predlagala, naj Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) sporoči, da Slovenija ne bo podpisnica novega predlaganega sporazuma o pandemiji in da izstopa iz WHO. To se ni zgodilo. V torek je bil podpisan nov dveletni sporazum o sodelovanju.

Zgoraj omenjana sporazum o sodelovanju in sporazum o pandemiji sta sicer dve različni zadevi. Medtem ko je podpis dveletnega sporazuma o sodelovanju med Regionalnim uradom WHO za Evropo in ministrstvom za zdravje za obdobje 2022–2023 kontinuiran, utečen proces, katerega začetki segajo v leto 2002, se predlog Iniciative slovenskih zdravnikov nanaša na proces priprave konvencije, sporazuma ali drugega mednarodnega instrumenta za pripravljenost in odzivanje na pandemije, ki se je šele začel.

»WHO ima kot specializirana agencija Organizacije združenih narodov, skladno z ustavo WHO, mandat za globalno delovanje na področju zdravja, ob upoštevanju načela, da ima vsaka država članica izključno suverenost nad svojim ozemljem. V proces je vključenih 194 držav članic, predstavnikov mednarodnih organizacij in združenj, civilne družbe in drugih zainteresiranih deležnikov. Vsebina in področja uporabe ter pravne ureditve omenjenega dokumenta še niso natančneje opredeljeni, končni dokument bo pripravljen do leta 2024,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Skrbi jih izguba pravic

Česa se bojijo v Iniciativi slovenskih zdravnikov? Menijo, da bo ta s podpisom nove pogodbe WHO dobila novo vlogo. »Postavljena bi bila nad nacionalne zakone in ustave držav članic. Njena priporočila bi s tem postala obvezujoča, posledično pa bi države članice popolnoma izgubile svojo suverenost pri odločanju o ukrepih v primeru pojava nalezljivih bolezni, naravnih nesreč, podnebnih sprememb ali vojne. Zaradi izgube nacionalne suverenosti v zdravstvu bi se Slovenija izpostavila tveganju, da bi WHO brez nacionalnih varovalnih mehanizmov razglasila pandemijo, narekovala obvezujoče kontraproduktivne ukrepe ter morda tudi obvezno cepljenje, s katerim bi pogojevali življenje. S tem bi izgubili temeljne človekove pravice, tudi pravico odločanja o svojem telesu in postali popolnoma brezpravni kot posameznik, družba in država.«

A kot je razvidno iz pojasnila ministrstva, je vsebina pogodbe še v procesu usklajevanja.

V iniciativi so opozorili, da je WHO leta 2009 spremenila definicijo, ki določa, kdaj lahko razglasi pandemijo in uvede ukrepe za njeno preprečevanje. Pred letom 2009 je bilo pandemijo mogoče razglasiti le ob pojavu »hitrega širjenja nalezljive bolezni na več celin, ki je povzročila zelo veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Iz definicije so izločili »veliko število težko obolelih in izjemno visoko smrtnost«. Na ta način je WHO po mnenju Iniciative razširila svoja pooblastila in bi pandemijo lahko razglasila že pri običajnih sezonskih virozah. Leta 2020 je WHO spremenila definicijo čredne imunosti. Po predhodni definiciji se je čredna imunost lahko »razvila s prebolevanjem ali cepljenjem«, kar je skladno z medicinsko znanostjo, po novi definiciji pa »samo s cepljenjem«, kar je po zapisu Iniciative v nasprotju z dosedanjimi spoznanji stroke (naravna imunost, ki se pridobi s prebolevanjem, je boljša od tiste, pridobljene s cepljenjem). Leta 2021 je bila spremenjena še definicija cepiva.

Višina članarine

Članstvo Slovenije v WHO za letos znaša skupaj približno 331.000 evrov. Del zneska članarine se prišteva k uradni razvojni pomoči, s čimer Slovenija prispeva tudi h krepitvi zdravstvenih sistemov, izkoreninjenju bolezni in zmanjšanju bremena le-teh ter splošnemu ukrepanju za izboljšanje zdravja ljudi na svetovni ravni. Poleg tega se del članarine povrne Sloveniji v oblikah strokovno-tehnične pomoči (za obdobje 2022–2023 v višini 102.000 ameriških dolarjev).

Komentarji: