Novinar Matej Kavčič se je po mesecu v iraškem zaporu vrnil v Slovenijo
Iraške oblasti so iz zapora izpustile novinarja Radia Študent Mateja Kavčiča in njegovo nemško kolegico Marlene Förster. »Postopek proti Kavčiču je po intenzivnih pogovorih med iraškimi in slovenskimi oblastmi v zadnjih dneh zdaj zaključen,« so pojasnili na ministrstvu za zunanje zadeve. Novinar se je danes že vrnil v domovino, pristal je na brniškem letališču.
Kavčič in Försterjeva sta bila v bagdadskem zaporu natanko mesec dni, odkar so ju 20. maja na nadzorni točki v bližini mesta Sindžar oziroma po kurdsko Šengal, aretirali pripadniki iraške vojske. Na njuno aretacijo so prvi opozorili v organizaciji Novinarji brez meja (RSF) in pozvali k izpustitvi obeh zaprtih novinarjev. Medtem ko je Försterjeva po poročanju nemških medijev kmalu po zaprtju dobila konzularni obisk, Kavčiča ni nihče niti videl niti slišal kar tri tedne. Prvič se je smel v kratkem telefonskem pogovoru, ki je potekal v angleščini, torej očitno pod nadzorom, javiti svojcem šele tri tedne po aretaciji.
Ker Slovenija v Iraku nima svojega diplomatskega predstavništva, je Kavčičev primer prevzela Nemčija. Kljub temu je pred nekaj dnevi v Bagdad odpotoval tudi slovenski diplomat z veleposlaništva v Turčiji. Iraškim oblastem je dostavil vse potrebne dokumente in potrdil veljavnost Kavčičevega potnega lista ter novinarske izkaznice, ki je iraške oblasti niso hotele priznati. Neposrednega stika z zapornikom mu niso omogočili. Kljub temu da je po neuradnih podatkih obravnava pred iraškim sodiščem bila, še vedno ni znano, zakaj sta bila novinarja sploh zaprta, saj uradnih obtožb ni.
Raziskovanje zatirane manjšine
Kavčič, ki regijo zelo dobro pozna in govori kurdski jezik, je skupaj s Försterjevo od januarja letos na severu Iraka raziskoval tam živečo etnično in religiozno manjšino Jezidov. Zanimalo ju je zlasti, kako se Jezidi soočajo s travmo genocida, ki ga je nad njimi leta 2014 izvedla tako imenovana Islamska država.
Razmere na severu Iraka so še zmeraj napete. Novinarja sta bila aretirana v času obširne turške zračne in kopenske ofenzive na kurdske cilje v Iraku, zaostreni pa so tudi odnosi med kurdskimi milicami in iraško vlado v Bagdadu.
Ker so se v trudu za njuno čimprejšnjo izpustitev nabrali znatni stroški, svojci še vedno zbirajo donacije.
