Iz koprske vodarne odpeljali še zadnji vojaki

Vodarno Rižanskega vodovoda v Cepkih pri Kopru so včeraj zapustile še zadnje cisterne Slovenske vojske, ki so vse od konca julija vozile pitno vodo za vodooskrbo slovenske Istre. V koordinirani akciji, pri kateri so sodelovali vojska, gasilci, civilna zaščita, policija in zasebni prevozniki, so v 35 dneh s 3300 prevozi iz reke Unice na Planinskem polju prepeljali za 53.000 kubičnih metrov vode, kar pomeni več kot 21 olimpijskih bazenov.

Cisterne z vodo so se izmenjevale na manj kot deset minut in po včerajšnjih besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda so se spraševali, ali bo to sploh zadoščalo za pokritje potreb med turistično sezono. »To ni bil sistemski ukrep, to je bilo gašenje,« je poudaril in se zavzel za hitro in učinkovito rešitev, ki bi preprečila, da bi se naslednje poletje težave z vodo v Istri ponovile. »Obstajajo kratkoročni ukrepi in tisti bolj dolgoročni, kar pa ne pomeni, da bomo nanje čakali več kot 30 let. Slovenija ima dovolj vode, le da je neenakomerno razporejena,« je nadaljeval in spomnil, da so že Rimljani speljali več sto kilometrov vodovoda, zato v današnjih časih to ne bi smela biti nerešljiva ovira.

Izjemen logistični projekt

Stroški za prevoz pitne vode iz Planinskega polja v Cepke so znašali 700.000 evrov in razdelila si jih bosta ministrstvo za obrambo in uprava za zaščito in reševanje. Medved je omenil, da so med načrtovanjem akcije računali celo na tri milijone evrov stroškov. Domen Torkar, vodja logistične službe na upravi za zaščito in reševanje, je izpostavil, da je šlo za izjemen projekt, pri katerem je sodelovalo več kot 130 ljudi, in s katerim so preizkusili tudi svojo usposobljenost. Da je šlo za usklajeno sodelovanje, predvsem pa, da so se odzvali na njihov klic na pomoč, je pohvalil tudi direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj. S tem so se izognili redukcijam vode in posledično morebitnim nezgodam, ki se lahko pripetijo, ko je treba vodo prekuhavati, obenem pa tudi težavam, ki bi jih zaradi tega utrpel vodovodni sistem. Da se prihodnje poletje razmere ne bi ponovile, bodo skušali predvsem izboljšati obstoječe povezave z drugimi vodovodi. Še naprej pa velja tudi poziv k varčni rabi vode.

Reka Rižana poleti ni zanesljiv vodni vir za slovensko Istro. FOTO: Črt Piksi/Delo

Koprski župan Aleš Bržan je v imenu vseh štirih istrskih županov izpostavil, da so od nesreče z vlakom v Dolu pri Hrastovljah, ki je botrovalo razlitju kerozina na vodovarstvenem območju Rižane, minila tri leta, v katerih so naredili nekaj pomembnih korakov v smeri iskanja rešitev za nov vodni vir. »Država je začela s postopkom priprave državnega prostorskega načrta za vodooskrbo Istre in Krasa, a zato bo potreben tudi širši dogovor z lokalnimi skupnostmi, ki bodo to vpete,« je prepričan.

Prilagoditve v kmetijstvu in turizmu

Odprava omejitev pri uporabi pitne vode v Istri je med drugim prinesla nekaj olajšanja tudi kmetom in turističnim podjetjem. »Po oceni bo zaradi izpada zalivanja sadik pridelava zelenjave do prihodnje pomladi manjša za 60 odstotkov, medtem ko je škodo v sadjarstvu težko oceniti, kajti pridelek predvsem zaradi velikosti na zadošča trgovskim standardom,« pravi Patricija Pirnat iz koprske kmetijske zadruge Agraria. Kot je že večkrat opozorila, bi v prihodnje morala država, ki je prek sklada kmetijskih zemljišč in gozdov lastnica večine kmetijskih zemljišč v Istri, poseči z naložbami v namakalne sisteme.

Aleksander Pinter iz Eurotas Hotelov, ki deluje v Piranu, Portorožu in Fiesi, je povedal, da so gostje z razumevanjem sprejeli varčevalne ukrepe z vodo. Razmišljajo pa tudi o tehnoloških rešitvah za smotrnejšo uporabo vode.