Izgorevajo že mlade – kje je šele upokojitev
Slovenke so najbolj obremenjene v EU, zdaj so tu prve generacije, ki bodo morale delati do 65. leta.
Odpri galerijo
Ženske v Sloveniji so v večini dvojno obremenjene: v primerjavi s svojimi evropskimi kolegicami so večinoma zaposlene s polnim delovnim časom, bistveno več kot moški pa opravijo tudi neplačanega dela doma. FOTO: Leon Vidic
Priča smo prvim generacijam žensk pri nas, ki se bodo lahko upokojile šele pri 65. letu starosti. Kako bodo to zmogle ob dejstvu, da so ženske v Sloveniji delovno najbolj obremenjene v EU? Ne le da opravijo veliko več neplačanega dela v gospodinjstvu in pri skrbi za otroke kot moški, pri nas so ženske celo v delovnem razmerju več let kot moški. Za to so »nagrajene« s povprečno nižjimi pokojninami, ko se upokojijo. Do leta 2024 mora Slovenija sprejeti novo pokojninsko reformo, po kateri bomo najverjetneje delali še dlje.
Tako ženske kot moški se v Sloveniji lahko upokojijo, ko dosežejo starost 65 let in imajo najmanj 15 let delovne dobe ali pri 60 letih starosti in 40 letih delovne dobe. Za ženske je pogoj 65 let za starostno upokojitev začel veljati šele lani. »Upokojitev pri 65 letih starosti je bolj izjema kot pravilo,« so odgovorili z ministrstva za delo na vprašanje, kako zdržijo ženske delo do 65. leta.
Drži, izkušenj še ni veliko. Podatki kažejo, da je bila ženska lani ob upokojitvi stara povprečno 60 let in deset mesecev, moški pa 62 let in šest mesecev. Pri tem opazimo zanimivost: ženske so po letih dela prehitele moške. V povprečju so imele leta 2020 ob upokojitvi za seboj 39 let in en mesec, moški pa 37 leti in štiri mesece delovne dobe. Ženske torej delajo v Sloveniji že zdaj do upokojitve več kot moški.
Toda pokojnine žensk so po uradnih podatkih v povprečju kar 16 odstotkov nižje od moških. Nižja je bila tudi njihova povprečna plača.
Ob tem, da je v Sloveniji zaposlenih ali samozaposlenih kar 96 odstotkov žensk enako intenzivno, kot so zaposleni moški, torej v večini s polnim delovnim časom, opravijo ženske veliko neplačanega dela tudi doma. Po podatkih statističnega urada opravi ženska v Sloveniji povprečno na leto kar 728 ur več različnih opravil kot moški: 208 ur več kot njen partner opravlja gospodinjska opravila in 520 ur več skrbi za otroke.
»Ženske v Sloveniji so v EU in tudi v svetu med delovno najbolj obremenjenimi tako s plačanim kot z družinskim, neplačanim delom. Ko se ženska upokoji, je izčrpana in v slabem zdravstvenem stanju,« je povedala sociologinja Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta, raziskovalka politike in etike skrbi, spolov, neenakosti, trga dela in mladih.
Ne samo da je Slovenija vodilna v EU po deležu zaposlenih žensk, prva v EU je tudi po zaposlenosti žensk z otroki: na trg dela je v Sloveniji vključenih kar 88 odstotkov mater z dvema otrokoma. Ženske v Sloveniji so zaposlene v visokem deležu tudi, ko imajo tri ali več otrok, večinoma za polni delovni čas. To je evropski unikum.
»Ženske v EU večinoma ne delajo polnega delovnega časa; kar 34 odstotkov jih je zaposlenih za polovični delovni čas. V državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, so v tranziciji ukinili javne sisteme otroškega varstva in uvedli triletne starševske dopuste, zato se ženske zelo težko vključijo na trg dela. Če imajo dva otroka, so šest let doma, ponovni vstop na trg dela je zato težak. V državah zahodne Evrope pa so ženske z otroki tradicionalno zaposlene za skrajšani delovni čas. V času socialistične Jugoslavije je bilo dvojno delo žensk pri nas priznano na način, da so se ženske lahko prej upokojevale kot moški, njihove pokojnine pa so bile izračunane po višjem odmernem odstotku, kar je bila kompenzacija za neplačano delo doma,« navede sogovornica. Zdaj se oboje ukinja, dvojna obremenitev žensk pa ostaja.
»Delo postaja vse intenzivnejše, uveljavila se je kultura dolgih delovnikov. Ko pride ženska domov, skrbi za družino in še za svoje ostarele starše. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se pri nas spopadamo s pomanjkanjem javne oskrbe starejših. Ta skrb se večinoma nalaga na ramena žensk, ki hkrati delajo polni delovni čas in se jim delovna doba še podaljšuje,« pojasni sociologinja, ki pravi, da so pokojninske reforme pri nas »spolno slepe« in se jih ne oblikuje usklajeno z drugimi politikami.
Čeprav se zdaj ženske povprečno upokojijo pri dobrih 60 letih starosti, izobražene s končano višjo ali visoko izobrazbo za upokojitev pri tej starosti ne izpolnjujejo pogojev, saj še zdaleč nimajo 40 let delovne dobe. Kar tretjina žensk na trgu dela ima zdaj terciarno izobrazbo – tako izobraženih moških je zgolj 20 odstotkov na trgu dela –, to pomeni, da bo vse več žensk šele pri 65 letih izpolnilo pogoje za upokojitev. Tudi upoštevanje skrbi za otroke se skoraj ne pozna, saj morajo za uveljavitev olajšav najprej dopolniti 38 let delovne dobe, kar ženske z univerzitetno izobrazbo dosežejo šele okoli svojega 64. leta. Ali bodo zdržale na delovnem mestu dlje kot do 65. leta? In ali bo delovno mesto zdržalo njih?
Delovna mesta bi se morala prilagajati starejšim, tako ženskam kot moškim, pravi sogovornica. Če se bo delovna doba še podaljševala, bodo gotovo na slabšem ženske, na katerih poleg delovnih mest temelji tudi večina družbene reprodukcije. Zaradi vse ostrejših pogojev na trgu dela zdaj izgorevajo že mlade ženske. Kako bodo po tem zdržale do pozne upokojitve, se sprašuje sociologinja Majda Hrženjak.
Delale bodo do 65. leta
Tako ženske kot moški se v Sloveniji lahko upokojijo, ko dosežejo starost 65 let in imajo najmanj 15 let delovne dobe ali pri 60 letih starosti in 40 letih delovne dobe. Za ženske je pogoj 65 let za starostno upokojitev začel veljati šele lani. »Upokojitev pri 65 letih starosti je bolj izjema kot pravilo,« so odgovorili z ministrstva za delo na vprašanje, kako zdržijo ženske delo do 65. leta.
Moški in ženske smo od lani v Sloveniji izenačeni pri upokojevanju.
Ženska do upokojitve povprečno dela 39 let, moški 37.
Ženske imajo v povprečju 16 odstotkov nižjo pokojnino kot moški.
Ženska do upokojitve povprečno dela 39 let, moški 37.
Ženske imajo v povprečju 16 odstotkov nižjo pokojnino kot moški.
Drži, izkušenj še ni veliko. Podatki kažejo, da je bila ženska lani ob upokojitvi stara povprečno 60 let in deset mesecev, moški pa 62 let in šest mesecev. Pri tem opazimo zanimivost: ženske so po letih dela prehitele moške. V povprečju so imele leta 2020 ob upokojitvi za seboj 39 let in en mesec, moški pa 37 leti in štiri mesece delovne dobe. Ženske torej delajo v Sloveniji že zdaj do upokojitve več kot moški.
Upokojevanje. INFOGRAFIKA: Delo
Toda pokojnine žensk so po uradnih podatkih v povprečju kar 16 odstotkov nižje od moških. Nižja je bila tudi njihova povprečna plača.
Najbolj obremenjene v EU
Ob tem, da je v Sloveniji zaposlenih ali samozaposlenih kar 96 odstotkov žensk enako intenzivno, kot so zaposleni moški, torej v večini s polnim delovnim časom, opravijo ženske veliko neplačanega dela tudi doma. Po podatkih statističnega urada opravi ženska v Sloveniji povprečno na leto kar 728 ur več različnih opravil kot moški: 208 ur več kot njen partner opravlja gospodinjska opravila in 520 ur več skrbi za otroke.
Evropski unikum
»Ženske v Sloveniji so v EU in tudi v svetu med delovno najbolj obremenjenimi tako s plačanim kot z družinskim, neplačanim delom. Ko se ženska upokoji, je izčrpana in v slabem zdravstvenem stanju,« je povedala sociologinja Majda Hrženjak z Mirovnega inštituta, raziskovalka politike in etike skrbi, spolov, neenakosti, trga dela in mladih.
1.049.039
žensk je živelo 1. januarja letos v Sloveniji
žensk je živelo 1. januarja letos v Sloveniji
Ne samo da je Slovenija vodilna v EU po deležu zaposlenih žensk, prva v EU je tudi po zaposlenosti žensk z otroki: na trg dela je v Sloveniji vključenih kar 88 odstotkov mater z dvema otrokoma. Ženske v Sloveniji so zaposlene v visokem deležu tudi, ko imajo tri ali več otrok, večinoma za polni delovni čas. To je evropski unikum.
V Evropi delajo s krajšim delovnim časom
»Ženske v EU večinoma ne delajo polnega delovnega časa; kar 34 odstotkov jih je zaposlenih za polovični delovni čas. V državah, ki so bile nekoč del Sovjetske zveze, so v tranziciji ukinili javne sisteme otroškega varstva in uvedli triletne starševske dopuste, zato se ženske zelo težko vključijo na trg dela. Če imajo dva otroka, so šest let doma, ponovni vstop na trg dela je zato težak. V državah zahodne Evrope pa so ženske z otroki tradicionalno zaposlene za skrajšani delovni čas. V času socialistične Jugoslavije je bilo dvojno delo žensk pri nas priznano na način, da so se ženske lahko prej upokojevale kot moški, njihove pokojnine pa so bile izračunane po višjem odmernem odstotku, kar je bila kompenzacija za neplačano delo doma,« navede sogovornica. Zdaj se oboje ukinja, dvojna obremenitev žensk pa ostaja.
Na ramenih žensk otroci in ostareli starši
»Delo postaja vse intenzivnejše, uveljavila se je kultura dolgih delovnikov. Ko pride ženska domov, skrbi za družino in še za svoje ostarele starše. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se pri nas spopadamo s pomanjkanjem javne oskrbe starejših. Ta skrb se večinoma nalaga na ramena žensk, ki hkrati delajo polni delovni čas in se jim delovna doba še podaljšuje,« pojasni sociologinja, ki pravi, da so pokojninske reforme pri nas »spolno slepe« in se jih ne oblikuje usklajeno z drugimi politikami.
Izgorevajo že mlade
Čeprav se zdaj ženske povprečno upokojijo pri dobrih 60 letih starosti, izobražene s končano višjo ali visoko izobrazbo za upokojitev pri tej starosti ne izpolnjujejo pogojev, saj še zdaleč nimajo 40 let delovne dobe. Kar tretjina žensk na trgu dela ima zdaj terciarno izobrazbo – tako izobraženih moških je zgolj 20 odstotkov na trgu dela –, to pomeni, da bo vse več žensk šele pri 65 letih izpolnilo pogoje za upokojitev. Tudi upoštevanje skrbi za otroke se skoraj ne pozna, saj morajo za uveljavitev olajšav najprej dopolniti 38 let delovne dobe, kar ženske z univerzitetno izobrazbo dosežejo šele okoli svojega 64. leta. Ali bodo zdržale na delovnem mestu dlje kot do 65. leta? In ali bo delovno mesto zdržalo njih?
Prilagoditi delovna mesta
Delovna mesta bi se morala prilagajati starejšim, tako ženskam kot moškim, pravi sogovornica. Če se bo delovna doba še podaljševala, bodo gotovo na slabšem ženske, na katerih poleg delovnih mest temelji tudi večina družbene reprodukcije. Zaradi vse ostrejših pogojev na trgu dela zdaj izgorevajo že mlade ženske. Kako bodo po tem zdržale do pozne upokojitve, se sprašuje sociologinja Majda Hrženjak.
