V nadaljevanju preberite:

Volivci smo urejanje skupnih zadev zaupali izvoljenim, vendar jim s tem nismo dali mandata, da eno skupino prebivalstva delajo revno, nesrečno in polno bojazni. Pa naj gre za delavce ali upokojence. Pri odločitvah, komu nameniti kolikšen kos pogače, bi morali biti v ospredju vedno ljudje, ki jih ne moreta nadomestiti ne tehnologija ne kapital. Sledimo cilju, da bo vsakdo, ki objektivno ne more živeti od lastnega dela, dobil dovolj, da ne bo revež. In obratno, če kdo noče delati, je tudi minimalna podpora preveč. Delo mora spet postati vrednota.

Lidija Jerkič: Vzrok za nezadovoljstvo s pokojninami ni reforma, ampak plače

Upokojenci so dnevna tema javnega informiranja z dveh vidikov: da je med njimi že polovica revežev in koliko naj država namenja za pokojnine. Ni pa analiz z vzroki in podatki, zakaj in ali je sploh res tako. Zato bi moral novi pokojninski zakon v preambuli nedvoumno opredeliti, da je prava pokojnina zaslužena pravica, odvisna od dobe dela oziroma zavarovanja in višine plačanih prispevkov posameznika. Ti prispevki so bili depoziti plačnikov za poznejše pokojnine, zato nihče nima pravice, da z njimi razpolaga za druge namene. Čiste račune imamo lahko le tako, da očistimo pokojninsko blagajno, upokojencem povrnemo storjene krivice in da vsaka nova pravica upokojencem velja tudi za dosedanje.