Če bi bilo treba, bi Janša v drugo postopal enako
Predsednik vlade se je seje v Državnem zboru tokrat udeležil.
Odpri galerijo
Prihod predsednika vlade na sejo preiskovalne komisije. FOTO: Matej Družnik/Delo
Preiskovalna komisija državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, danes nadaljuje delo. Na današnjo sejo, gre za drugo 2. redno sejo preiskovalne komisije o ugotavljanju morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za finančno neustrezne ukrepe in sum neupravičenega omejevanja pravic pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo nalezljive bolezni covid-19, je kot priča prišel predsednik vlade Janez Janša. A komisija zaslišanja zaradi začetka redne seje DZ ni zaključila. Zaslišanje bodo nadaljevali na eni prihodnjih sej, predvidoma 11. novembra. Janša je že napovedal, da se seje takrat ne bo mogel udeležiti.
Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je komisija zaslišala kot izvedenca.
Omenjene so zaslišali v začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.
Na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča iz LMŠ, čigav predlog je bila ustanovitev vladne svetovalne komisije, je Janša pojasnil: »Vsak dan smo se posvetovali na vse konce. Med drugim smo imeli prva dva tedna nekaj večerov v Cankarjevem domu sklicane ljudi s prve bojne linije, iz doma starejših občanov v Šmarjah, iz zdravstvenega doma Metlika, štabov civilne zaščite, ki so bili brez opreme. Teh delovnih skupin, kjer smo se posvetovali, je bilo veliko.«
Za nekdanjega v. d. NIJZ Ivana Eržena je Janša dejal: »V času, ko je opravljal to delo, je naredil veliko škode.« Janša se je čudil, da je bil Eržen imenovan kot izvedenec preiskovalne komisije in pri tem omenil ugotovitve inšpekcije, ki jih je junija 2017 podala WHO. Ta je med drugim preverjala tudi pripravljenost Slovenije na epidemijo in priporočila, kaj je treba storiti. Po Janševih besedah so strokovnjaki, med drugim Eržen, navodila, kaj storiti med epidemijo, dobili tri leta, preden je bila razglašena v letu 2020. Po besedah Pavšiča je Eržen sicer edini sodni izvedenec za področje epidemiologije v državi.
WHO je zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil najbolj kritiziran, češ da ni prava podlaga za ukrepe, ki jih je vlada sprejemala, ocenila kot ustrezen, je spomnil Janša.
Najslabše so bili ocenjeni sistemi za poročanje v realnem času. »Na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, je NIJZ, kjer je bilo zaposlenih več kot 500 ljudi, funkcioniral tako kot v 19. stoletju. Listke so si nosili med sabo in niso imeli na razpolago niti realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Omrežje postavljamo od marca lani, da imajo odločevalci na voljo podatke za to, da ukrepajo,« je dejal Janša.
»Šarčeva vlada je 27 dni po tem, ko je Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep, da se do 31. decembra 2020 nabavi zaščitna oprema. Ali se je takrat oglasil kdo od epidemioloških strokovnjakov?« se je spraševal Janša in povedal, da je bilo ob nastopu njegove vlada 13. marca 2020 v državi 3210 zaščitnih mask in po raznih zdravstvenih ustanovah še 76000 različnih kirurških mask, kar je zadoščalo za natančno osem ur.
»Vladni ukrep glede turističnih bonov je bil v ospredju razprav na fiskalnem svetu. Ko smo delali izračune, smo videli, da če to vsoto neposredno damo turističnim podjetjem, za to, da bodo plačevala ljudi, ki ne delajo in krila svoje fiksne stroške, potem bomo del socialnih problemov rešili, a podjetja bodo zaprta, ne bodo obratovala, dejavnosti ne bo in ve se, kaj to pomeni. Razdelili smo isto vsoto denarja, ki bi sicer šla za to, da se v turizmu ohrani 6000 delovnih mest. Z isto količino denarja smo dosegli dvojni učinek. Slovenski model reševanja teh storitvenih dejavnosti povsod v Evropi pozdravljajo kot inovativen in dober. Vavčerskemu pristopu so v drugem valu sledile mnoge druge države. Učinek je bil boljši, kot če bi sledili togi formuli, da plačujemo le tistim, ki enostavno ne delajo. Ta denar, ki so ga ljudje prihranili lani, poganja tudi letošnjo gospodarsko rast. Ta je bila v drugem kvartalu 16-odstotna, med najvišjimi v EU,« je na očitke odgovarjal premier.
Na očitke, da je takšen ukrep pomenil kršenje fiskalnih pravil, je Janša odgovoril, da je bilo poročilo fiskalnega sveta »v generalnem« pozitivno, Slovenija pa, da je na finančnih trgih ohranila bonitetno oceno, in spomnil, da smo prvič v zgodovini izdali obveznice za 60 let z negativno obrestno mero. »Če bomo v isti situaciji, bomo to storili še enkrat in tudi Evropa bo sledila temu,« je vztrajal Janša.
In kakšno je njegovo mnenje o prvem in drugem valu epidemije, ko so po prvem valu naše nebo preletela letala, po drugem smo imeli 2000 presežnih smrti?
Janša: »Preleti so bili po vsej Evropi, šlo je za dogovor v okviru NATA in škode iz tega naslova ni bilo. Tedaj smo vsi upanje polagali v elektronsko aplikacijo o sledenju okužb s koronavirusom. Ko je vlada predlagala zakonsko podlago za obvezno aplikacijo, DZ tega ni sprejel. Drugi val je prihajal, uvedli smo obvezne maske v šolah, in z izjemo ene stranke je opozicija temu nasprotovala. Zapiranju se nismo mogli ogniti. Presežne smrti pa so večinsko nastopile v domovih za starejše, kjer je bila koncentracija ogroženih najvišja. Bolnišnične zmogljivosti smo dogradili čez noč, v rekordnem času. Dokler ni prišlo cepivo, ko smo v januarju pocepili veliko večino stanovalcev domov, so se smrti kopičile. Vprašajmo se, zakaj se od leta 2008 iz državnega proračuna ni zgradil niti en dom za starejše. Če bi imeli v njih normalni standard, bi umrlo najmanj 1500 ljudi manj. Tisti, ki za to krivi to vlado, temelji na precej plehkih argumentih.«
Za Janšo je jasno, čigava je odgovornost, če DZ denimo zavrne aplikacijo o sledenju.
Poslanca Marka Bandellija je zanimalo, kdo se je odločil za drastične omejitve gibanja na občine.
Janša: »Omejitve je predlagala stroka in vsi so bili za. Na prvi pogled je bilo res nelogično, saj imamo občine s petsto prebivalci in take z več tisoč, a imamo samo dva nivoja, regij nimamo in na neke strukture je bilo treba ta ukrep pripeti. Drugje po Evropi so ljudi zaprli v stanovanja. Po prvem valu je stroka ocenila, da je bil to učinkovit ukrep. Ko smo ga uvedli v drugem valu, tega ukrepa večina ni več spoštovala in ustavno sodišče ga je razveljavilo, ko ga ni bilo več. Za nazaj biti pameten, je preprosto. Alternativa bi bila samo omejitev gibanja na stanovanja.«
Premier je zanikal, da smo imeli najdlje zaprte šole, da je bila diktatura in da smo na vladni ravni sprejemali odločitve v pristojnosti državnega zbora.
FOTO: Matej Družnik/Delo
Doslej je komisija zaslišala nekdanjo vodjo svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojano Beović ter epidemiologa Maria Fafangla in Majo Sočan, ki sta bila nekdaj člana svetovalne skupine za covid-19. Ivana Eržena, nekdanjega direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa je komisija zaslišala kot izvedenca.
Omenjene so zaslišali v začetku julija. V kabinetu predsednika vlade so takrat opravičili Janševo odsotnost na seji, a Pavšič z opravičilom ni bil zadovoljen, saj da ne formalno ne vsebinsko ne ustreza opravičilu.
Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, je bila na zahtevo LMŠ, SD, Levice in SAB ustanovljena 27. oktobra. Zajema pa čas vlade Janeza Janše do razširitve obsega preiskave, in sicer 29. marca.
Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred nastopom Janševe vlade.
Ustanovitev vladne svetovalne komisije
Na vprašanje predsednika komisije Roberta Pavšiča iz LMŠ, čigav predlog je bila ustanovitev vladne svetovalne komisije, je Janša pojasnil: »Vsak dan smo se posvetovali na vse konce. Med drugim smo imeli prva dva tedna nekaj večerov v Cankarjevem domu sklicane ljudi s prve bojne linije, iz doma starejših občanov v Šmarjah, iz zdravstvenega doma Metlika, štabov civilne zaščite, ki so bili brez opreme. Teh delovnih skupin, kjer smo se posvetovali, je bilo veliko.«
Svetovalna vladna skupina za obvladovanje epidemije covida-19 in oblikovanje ukrepov je bila po Janši oblikovana na podlagi zakona o vladi. Skupino je najprej imenoval sam in je delovala kot delovna skupina vlade, potem pa kot delovna skupina ministrstva za zdravje in kot takšna še vedno deluje. Dodal je, da skupina ni imela nobene posebne moči oziroma pooblastil, da bi sprejemala ukrepe; glede ukrepov je vladi svetovala in vlada jim je, tako Janša, v veliki meri sledila. Skupina zdaj svetuje ministru za zdravje, ta pa nato vladi predstavi predloge ukrepov.
Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da so bili vsi člani svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali kasneje, tudi na podlagi kriznih posvetov.
Svetovalna skupina za blaženje socialnih in ekonomskih posledic krize, ki jo je vodil Matej Lahovnik, pa je bila ad hoc skupina, ki je delovala prostovoljno.
Janez Janša
Janez Janša
Na vprašanje, kdo je za vodjo skupine predlagal infektologinjo Bojano Beović, je Janša odvrnil, da so bili vsi člani svetovalne skupine, ko je še bila imenovana s sklepom vlade, formalno predlagani z njegove strani, po posvetu z ministrstvi ali tistimi resorji, ki so bili najbolj vpeti v obvladovanje epidemije. Nekaj članov so v skupino imenovali kasneje, tudi na podlagi kriznih posvetov.
»Eržen je naredil veliko škode«
Za nekdanjega v. d. NIJZ Ivana Eržena je Janša dejal: »V času, ko je opravljal to delo, je naredil veliko škode.« Janša se je čudil, da je bil Eržen imenovan kot izvedenec preiskovalne komisije in pri tem omenil ugotovitve inšpekcije, ki jih je junija 2017 podala WHO. Ta je med drugim preverjala tudi pripravljenost Slovenije na epidemijo in priporočila, kaj je treba storiti. Po Janševih besedah so strokovnjaki, med drugim Eržen, navodila, kaj storiti med epidemijo, dobili tri leta, preden je bila razglašena v letu 2020. Po besedah Pavšiča je Eržen sicer edini sodni izvedenec za področje epidemiologije v državi.WHO je zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil najbolj kritiziran, češ da ni prava podlaga za ukrepe, ki jih je vlada sprejemala, ocenila kot ustrezen, je spomnil Janša.
Najslabše so bili ocenjeni sistemi za poročanje v realnem času. »Na dan, ko je Slovenija razglasila epidemijo, je NIJZ, kjer je bilo zaposlenih več kot 500 ljudi, funkcioniral tako kot v 19. stoletju. Listke so si nosili med sabo in niso imeli na razpolago niti realnih podatkov v času, ko je bilo treba reagirati. Omrežje postavljamo od marca lani, da imajo odločevalci na voljo podatke za to, da ukrepajo,« je dejal Janša.
Janša: »Slovenski model reševanja Evropa pozdravlja kot kot inovativnega«
»Šarčeva vlada je 27 dni po tem, ko je Italija razglasila epidemijo, sprejela sklep, da se do 31. decembra 2020 nabavi zaščitna oprema. Ali se je takrat oglasil kdo od epidemioloških strokovnjakov?« se je spraševal Janša in povedal, da je bilo ob nastopu njegove vlada 13. marca 2020 v državi 3210 zaščitnih mask in po raznih zdravstvenih ustanovah še 76000 različnih kirurških mask, kar je zadoščalo za natančno osem ur.
»Vladni ukrep glede turističnih bonov je bil v ospredju razprav na fiskalnem svetu. Ko smo delali izračune, smo videli, da če to vsoto neposredno damo turističnim podjetjem, za to, da bodo plačevala ljudi, ki ne delajo in krila svoje fiksne stroške, potem bomo del socialnih problemov rešili, a podjetja bodo zaprta, ne bodo obratovala, dejavnosti ne bo in ve se, kaj to pomeni. Razdelili smo isto vsoto denarja, ki bi sicer šla za to, da se v turizmu ohrani 6000 delovnih mest. Z isto količino denarja smo dosegli dvojni učinek. Slovenski model reševanja teh storitvenih dejavnosti povsod v Evropi pozdravljajo kot inovativen in dober. Vavčerskemu pristopu so v drugem valu sledile mnoge druge države. Učinek je bil boljši, kot če bi sledili togi formuli, da plačujemo le tistim, ki enostavno ne delajo. Ta denar, ki so ga ljudje prihranili lani, poganja tudi letošnjo gospodarsko rast. Ta je bila v drugem kvartalu 16-odstotna, med najvišjimi v EU,« je na očitke odgovarjal premier.
Na očitke, da je takšen ukrep pomenil kršenje fiskalnih pravil, je Janša odgovoril, da je bilo poročilo fiskalnega sveta »v generalnem« pozitivno, Slovenija pa, da je na finančnih trgih ohranila bonitetno oceno, in spomnil, da smo prvič v zgodovini izdali obveznice za 60 let z negativno obrestno mero. »Če bomo v isti situaciji, bomo to storili še enkrat in tudi Evropa bo sledila temu,« je vztrajal Janša.
Presežne smrti
In kakšno je njegovo mnenje o prvem in drugem valu epidemije, ko so po prvem valu naše nebo preletela letala, po drugem smo imeli 2000 presežnih smrti?
Janša: »Preleti so bili po vsej Evropi, šlo je za dogovor v okviru NATA in škode iz tega naslova ni bilo. Tedaj smo vsi upanje polagali v elektronsko aplikacijo o sledenju okužb s koronavirusom. Ko je vlada predlagala zakonsko podlago za obvezno aplikacijo, DZ tega ni sprejel. Drugi val je prihajal, uvedli smo obvezne maske v šolah, in z izjemo ene stranke je opozicija temu nasprotovala. Zapiranju se nismo mogli ogniti. Presežne smrti pa so večinsko nastopile v domovih za starejše, kjer je bila koncentracija ogroženih najvišja. Bolnišnične zmogljivosti smo dogradili čez noč, v rekordnem času. Dokler ni prišlo cepivo, ko smo v januarju pocepili veliko večino stanovalcev domov, so se smrti kopičile. Vprašajmo se, zakaj se od leta 2008 iz državnega proračuna ni zgradil niti en dom za starejše. Če bi imeli v njih normalni standard, bi umrlo najmanj 1500 ljudi manj. Tisti, ki za to krivi to vlado, temelji na precej plehkih argumentih.«
Za Janšo je jasno, čigava je odgovornost, če DZ denimo zavrne aplikacijo o sledenju.
Alternativa omejitvi gibanja na občine je bila omejitev na stanovanja
Poslanca Marka Bandellija je zanimalo, kdo se je odločil za drastične omejitve gibanja na občine.
Janša: »Omejitve je predlagala stroka in vsi so bili za. Na prvi pogled je bilo res nelogično, saj imamo občine s petsto prebivalci in take z več tisoč, a imamo samo dva nivoja, regij nimamo in na neke strukture je bilo treba ta ukrep pripeti. Drugje po Evropi so ljudi zaprli v stanovanja. Po prvem valu je stroka ocenila, da je bil to učinkovit ukrep. Ko smo ga uvedli v drugem valu, tega ukrepa večina ni več spoštovala in ustavno sodišče ga je razveljavilo, ko ga ni bilo več. Za nazaj biti pameten, je preprosto. Alternativa bi bila samo omejitev gibanja na stanovanja.«
Premier je zanikal, da smo imeli najdlje zaprte šole, da je bila diktatura in da smo na vladni ravni sprejemali odločitve v pristojnosti državnega zbora.
