Janša s tožbo nad sodnike in nekdanjo tožilko
Predsednik SDS s tožbo zahteva 900.000 evrov odškodnine in poleg države toži štiri sodnike in sodnice ter Zobec Hrastarjevo.
Odpri galerijo
Zaradi posledic obsodbe v zadevi Patria, ki jo je ustavno sodišče razveljavilo, Ivan Črnkovič, Anton Krkovič in Janez Janša zahtevajo odškodnino.
Ljubljana - Prvak SDS Janez Janša je uresničil svojo napoved in vložil odškodninsko tožbo zaradi sodnega procesa Patria. Odškodnino v višini 900.000 evrov terja po naših zanesljivih informacijah tako od Republike Slovenije kakor od nekdanje tožilke in štirih sodnikov, ki so sodelovali v postopku.
Tožbo je po naših podatkih vložil zoper nekdanjo državno tožilko in zdaj odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča na zaporne kazni. V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča - ta je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša. Ta nam je potrdil, da je tožbo prejel, a je po njegovem mnenju tožba »brez kakršnekoli podlage in je naravnost absurdna«. Zobec Hrastarjeva je tožbo prav tako prejela in bo odgovor nanjo vložila v zakonskem roku.
Janša je imel ves čas največ pripomb in očitkov ravno na račun Masleše, kateremu je med drugim očital pristranskost. Dejstvo, da je Masleša, čigar imenovanju za predsednika vrhovnega sodišča sta Janša in njegova SDS ostro nasprotovala, celo predsedoval senatu, ki je odločal o zadevi Patria, je Janša med postopkom komentiral kot »škandal brez primere«.
Pravnomočna obsodilna sodba v zadevi Patria je bila, kot je znano, razveljavljena na ustavnem sodišču predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade, Janši pa so ustavni sodniki tudi pritrdili, da bi se moral Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike - tudi v primeru Patrie.
Janša je že pred časom na twitterju in facebooku objavil seznam imen ljudi, ki bi po njegovem mnenju morali plačati odškodnino za sodni postopek v zadevi Patria, ker da je šlo za nezakonit postopek in nezakonito prestajanje zaporne kazni, škoda pa mu je bila povzročena zavestno in namerno.
Vztraja, da je bil proces Patria »sojenje za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, ki ga ni bilo in zaradi njega obtožnica sploh ne bi smela biti vložena«, je povedal zaslišan v pravdi, ki jo je zaradi primera Patria njegova stranka sprožila proti državi. Trdi, da je šlo za politični proces, ki je vplival na državnozborske volitve leta 2014, oškodovana pa sta bila on in njegova stranka. Na prestajanje zaporne kazni je bil pozvan 20. junija 2014, volitve pa so bile tri tedne za tem.
SDS s tožbo, ki jo je vložila leta 2016, od države zahteva 886.257 evrov odškodnine z obrestmi. Sodišče je obravnavo tožbe končalo v začetku marca, odločitve sodišča pa še ni.
Janša, upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič ter prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič so zaradi nezakonitega zapora in (poslovne) škode, ki naj bi jo imeli zaradi postopka, v predhodnem postopku od države zahtevali skupno več kot 15 milijonov evrov.
Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, je zahteval dobrih 13,4 milijona evrov, saj je prepričan, da je njegova družba Rotis zaradi tega utrpela milijonske izgube. Po vloženem odškodninskem zahtevku je z državnim odvetništvom sklenil delno zunajsodno poravnavo, s katero se je Republika Slovenija zavezala plačati 11.324 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo pri zaslužku in stroške zastopanja, pojasnjujejo na odvetništvu. Odškodnina za čas, prebit v zaporu, in poslovno škodo v to ni všteta.
Janša, bil je zaprt 176 dni, je v zahtevku državnemu odvetništvu zahteval 900.000 evrov, Krkovič pa za 298 dni v zaporu 600.000 evrov. Oba sta zavrnila ponudbe, ki so bile bistveno nižje od zahtevane odškodnine, in napovedala vložitev tožb.
Krkovič je tožbo za plačilo 601.119 evrov vložil konec lanskega leta, Janša pa 901.119 evrov z obrestmi terja od države ter nekdanje tožilke in štirih sodnikov, »ki so krivično tožili in sodili«, je pred časom zapisal na twitterju. Janšev pooblaščenec, odvetnik Franci Matoz, vložitve tožbe ni bil pripravljen komentirati.
Tožbo je po naših podatkih vložil zoper nekdanjo državno tožilko in zdaj odvetnico Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria, okrajno sodnico Barbaro Klajnšek, ki je na prvi stopnji obsodila Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča na zaporne kazni. V tožbi so se znašli še višji sodnik Milan Štrukelj, ki je bil predsednik senata višjega sodišča - ta je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesna Žalik in Branko Masleša. Žalikova je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, pozneje pa še zastaranje primera, senatu pa je predsedoval nekdanji predsednik vrhovnega sodišča Masleša. Ta nam je potrdil, da je tožbo prejel, a je po njegovem mnenju tožba »brez kakršnekoli podlage in je naravnost absurdna«. Zobec Hrastarjeva je tožbo prav tako prejela in bo odgovor nanjo vložila v zakonskem roku.
Janša je imel ves čas največ pripomb in očitkov ravno na račun Masleše, kateremu je med drugim očital pristranskost. Dejstvo, da je Masleša, čigar imenovanju za predsednika vrhovnega sodišča sta Janša in njegova SDS ostro nasprotovala, celo predsedoval senatu, ki je odločal o zadevi Patria, je Janša med postopkom komentiral kot »škandal brez primere«.
»Politični proces«
Pravnomočna obsodilna sodba v zadevi Patria je bila, kot je znano, razveljavljena na ustavnem sodišču predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega dejanja sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade, Janši pa so ustavni sodniki tudi pritrdili, da bi se moral Masleša izločiti iz odločanja, ker je na dnevih slovenskega sodstva kritično govoril o napadih na slovenske sodnike - tudi v primeru Patrie.
Janez Janša zahteva 900.000 evrov odškodnine.
Janša je že pred časom na twitterju in facebooku objavil seznam imen ljudi, ki bi po njegovem mnenju morali plačati odškodnino za sodni postopek v zadevi Patria, ker da je šlo za nezakonit postopek in nezakonito prestajanje zaporne kazni, škoda pa mu je bila povzročena zavestno in namerno.
Vztraja, da je bil proces Patria »sojenje za kaznivo dejanje, ki ne obstaja, ki ga ni bilo in zaradi njega obtožnica sploh ne bi smela biti vložena«, je povedal zaslišan v pravdi, ki jo je zaradi primera Patria njegova stranka sprožila proti državi. Trdi, da je šlo za politični proces, ki je vplival na državnozborske volitve leta 2014, oškodovana pa sta bila on in njegova stranka. Na prestajanje zaporne kazni je bil pozvan 20. junija 2014, volitve pa so bile tri tedne za tem.
SDS s tožbo, ki jo je vložila leta 2016, od države zahteva 886.257 evrov odškodnine z obrestmi. Sodišče je obravnavo tožbe končalo v začetku marca, odločitve sodišča pa še ni.
Črnkovič z državo sklenil delno poravnavo
Janša, upokojeni brigadir in nekdanji poveljnik specialne brigade Moris Tone Krkovič ter prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič so zaradi nezakonitega zapora in (poslovne) škode, ki naj bi jo imeli zaradi postopka, v predhodnem postopku od države zahtevali skupno več kot 15 milijonov evrov.
Črnkovič, ki je bil v zaporu 184 dni, je zahteval dobrih 13,4 milijona evrov, saj je prepričan, da je njegova družba Rotis zaradi tega utrpela milijonske izgube. Po vloženem odškodninskem zahtevku je z državnim odvetništvom sklenil delno zunajsodno poravnavo, s katero se je Republika Slovenija zavezala plačati 11.324 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za izgubo pri zaslužku in stroške zastopanja, pojasnjujejo na odvetništvu. Odškodnina za čas, prebit v zaporu, in poslovno škodo v to ni všteta.
Janša, bil je zaprt 176 dni, je v zahtevku državnemu odvetništvu zahteval 900.000 evrov, Krkovič pa za 298 dni v zaporu 600.000 evrov. Oba sta zavrnila ponudbe, ki so bile bistveno nižje od zahtevane odškodnine, in napovedala vložitev tožb.
Krkovič je tožbo za plačilo 601.119 evrov vložil konec lanskega leta, Janša pa 901.119 evrov z obrestmi terja od države ter nekdanje tožilke in štirih sodnikov, »ki so krivično tožili in sodili«, je pred časom zapisal na twitterju. Janšev pooblaščenec, odvetnik Franci Matoz, vložitve tožbe ni bil pripravljen komentirati.
