Je tisoč ton manj emisij dušikovih oksidov letno realnost?

Celjska sežigalnica je v 2019 emitirala 25 ton dušikovih oksidov, Salonit skoraj 935 ton.
Fotografija: Toplarna Celje: zakonodaja zanjo predpisuje strožje vrednosti emisij kot za sosežigalnice. FOTO: Marko Feist
Odpri galerijo
Toplarna Celje: zakonodaja zanjo predpisuje strožje vrednosti emisij kot za sosežigalnice. FOTO: Marko Feist

V Sloveniji se že nekaj let pogovarjamo o »popravkih« zakonodaje, ki sosežigu v cementarnah dovoljuje višje mejne vrednosti emisij v zrak kot »običajnim« sežigalnicam odpadkov. Največji, kar 2,5-kraten, je razkorak pri dušikovih oksidih (Nox), ki jih smejo sežigalnice emitirati do 200 miligramov na kubični meter, cementarne pa do 500 miligramov. Kaj bi se zgodilo ob izenačenju mejnih vrednosti emisij Nox?

Celjska sežigalnica oziroma Energetika Celje je po zadnjih dosegljivih podatkih v 2019 termično obdelala dobrih 26.673 ton gorljivega preostanka po mehansko–biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in pri tem v zrak izpustila dobrih 25.100 kilogramov dušikovih oksidov. Salonit Anhovo je v 2019 za dovajanje toplotne energije v proces uporabil okrog 108.900 ton odpadkov oziroma sekundarnih energentov, v zrak pa izpustil 934.700 kilogramov Nox. Odgovor na vprašanje, kaj bi torej prineslo zakonsko izenačenje mejnih vrednosti, v primeru Nox in omenjenih dveh onesnaževalcev pomeni dobrih 900.000 kilogramov tega onesnaževala manj v ozračje. Glede na letne emisije v letih 2017 in 2018 pa bi razlika celo presegla milijon kilogramov dušikovih oksidov.


Primer Salonita


Salonit Anhovo: največji, kar 2,5-kraten, je med sežigalnicami in sosežigom v cementarnah razkorak pri dušikovih oksidih. FOTO:  Jure Eržen/Delo
Salonit Anhovo: največji, kar 2,5-kraten, je med sežigalnicami in sosežigom v cementarnah razkorak pri dušikovih oksidih. FOTO:  Jure Eržen/Delo


Salonit je 2017 namreč poročal o dobrih 1200 tonah letnih emisij NOx v ozračje, kar je več kot dvakrat manj od emisij, ki jim jih je takrat dovoljevalo okoljevarstveno dovoljenje. V Eko krogu so izračunali, da bi smel Salonit ob maksimalnem pretoku odpadnih plinov 620000 kubičnih metrov na uro in pri 7000 urah obratovanja letno emitirati 3472 ton dušikovih oksidov. Toda v primeru, da bi za Salonit veljale enake emisije Nox kot za sežigalnice, bi letne emisije iz 2017 obenem pomenile, da cementarna dovoljene emisije presega za 40 odstotkov.

V Salonitu sicer menijo, da »bi bilo veliko bolj primerno in objektivno ter skladno z zakonodajo, če bi za prikaz okoljske skladnosti cementarne podajali koncentracije posameznih izmerjenih parametrov v primerjavi z mejnimi vrednostmi, za ocenjevanje stanja okolja pa podatke o kakovosti zunanjega zraka«. V petek ob 12.30 uri je 24-urno povprečje koncentracij šestih onesnaževal, ki jih v Salonitu trajno merijo, kazalo naslednje: 13 miligramov skupnega organskega ogljika na kubični meter, 0,8 miligramov prahu, 7,4 miligrama žveplovega dioksida, 353 miligramov NOx, 12 miligramov amonijaka in 153 miligramov ogljikovega monoksida. Mejne vrednosti za onesnaževala so naslednje: 50 miligramov na kubični meter za skupni organski ogljik, 30 miligramov za prah, 50 miligramov za žveplov dioksid in 500 miligramov za dušikove okside; emisije CO niso omejene.


Niso rakotvorni, toda ...




Epidemiološke raziskave sicer ne potrjujejo rakotvornosti dušikovih oksidov.  A ob visoki izpostavljenosti povzročajo vnetje dihalnih poti in poslabšanje simptomov pri astmatikih, ob dolgotrajni pa zmanjšujejo delovanje pljuč oziroma povečujejo tveganje za težave z dihanjem ali za alergije. Povišanje letne koncentracije dušikovega dioksida za deset mikrogramov na kubični meter neodvisno poveča umrljivost za srčno-žilnimi boleznimi za 13 odstotkov in za pljučnimi boleznimi za tri odstotke.

Preberite še:

Komentarji: