Jelinčič: »Ne pljuvajmo po nesrečnežih in ne pozabimo, da so drugi pljuvali po nas.«

Komen je po 40 letih spet gostil osrednjo prireditev vrnitve Primorske k matični domovini.
 
Fotografija: Priključitev Primorske domovini je državni praznik. Foto Blaž Močnik
Odpri galerijo
Priključitev Primorske domovini je državni praznik. Foto Blaž Močnik

Leta 1978 so na Krasu proslavili 35. obletnico sprejetja avnojskega sklepa, da se Primorska priključi matični domovini. Slovenija je nato sprejela državni praznik kot spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe, ki je 15. septembra 1947 nekdanji Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Italiji je ostalo tržaško ozemlje, Gorica, Benečija, Rezija in Kanalska dolina, izven meja pa je ostalo približno 140.000 Slovencev.



Prireditev vsako leto izmenjaje pripravljajo primorske občine skupaj s primorskimi borčevskimi in veteranskimi organizacijami. Tokratna kulturna prireditev je privabila najvišji slovenski politični vrh in 200 nastopajočih, kar 350 pevcev združenih zborov pa je zapelo pesem Vstajenje Primorske, ki je prav v Komnu pred 40 leti postala primorska himna.
Tudi tokrat je bil obisk velik. Foto Blaž Močnik
Tudi tokrat je bil obisk velik. Foto Blaž Močnik

Podpredsednica ZZB za vrednote NOB Slovenije Ljubica Jelušič je ob tem dejala, da je Primorce prve strah, ko se dandanes krepijo neofašistične tolpe in politike drsijo v skrajnosti: »Mi smo morda puntarji, tigrovci, borci, osamosvojitelji, vendar se zavedamo pomena enotne države. Mi nismo varde in nismo za sovražni govor, tudi če ga govorijo strokovnjaki. Nismo za uravnoteženje dejstev, ki nimajo iste teže v zgodovini, kajti naši predniki so preveč žrtvovali za domovino in skupno državo, za Slovenijo, da bi mi dopustili njeno uničevanje. Ne želimo, da bi domovino od znotraj navrtali skrajneži vseh vrst in sovražnih ideologij.«

Slavnostni govornik je bil tržaški pisatelj, novinar, alpinist in sin enega od ustanoviteljev organizacije TIGR Zorka Jelinčiča Dušan Jelinčič, ki je med drugim opozoril, da ni svobode brez kulture in predvsem pozval k sočutju do migrantov, češ da prav Primorci na stičišču slovanskega, germanskega in romanskega sveta dobro vedo, kaj pomeni biti begunec in migrant. »Ne pljuvajmo po nesrečnežih in ne pozabimo, da smo tudi mi odhajali v Avstralijo, Argentino, Cleveland in da so drugi pljuvali po nas. Ko zapiha veter sprememb, nekateri gradijo mline na veter, drugi pa zidove. Zidove gradijo šibke družbe.«

Komentarji: