Kacin v Bruslju: »Boren slovenski BDP za obrambo je predvsem naš problem«

Slovenija nujno potrebuje povečanje obrambnih izdatkov in si jih tudi lahko privošči, je v Bruslju dejal veleposlanik pri Natu Jelko Kacin.
Fotografija: Slovenija si povečanje obrambnih izdatkov lahko privošči in ga tudi nujno potrebuje, je v Bruslju poudaril Jelko Kacin. FOTO: Uroš Hočevar/delo
Odpri galerijo
Slovenija si povečanje obrambnih izdatkov lahko privošči in ga tudi nujno potrebuje, je v Bruslju poudaril Jelko Kacin. FOTO: Uroš Hočevar/delo

Bruselj - Slovenija si povečanje obrambnih izdatkov lahko privošči in ga tudi nujno potrebuje, je danes v Bruslju poudaril veleposlanik pri zvezi Nato Jelko Kacin. Veleposlanik pričakuje, da bo nova vlada naslovila to vprašanje, ter ocenjuje, da čaka državo resna razprava in prilagoditev načrta spremenjenim varnostnim ocenam in drugačnim oblikam ogrožanja.

»Slovenija ima po dolgi vrsti recesijskih let visoko gospodarsko rast, kar pomeni, da si povečanje obrambnih izdatkov lahko privošči. To povečanje tudi nujno potrebuje, ker je v letih suše zaostala pri investiranju in je treba oborožitev in opremo posodobiti in jo nadomestiti z novejšo,« poudarja Kacin.

Slovenija po veleposlanikovih besedah marsičesa, kar si je zadala za cilj, ni uresničila. Kaj mora Slovenija storiti? «Slovenija mora storiti samo to, za kar se je sama odločila. Treba je pač preiti od besed k dejanjem, od zavez k zagotavljanju finančnih sredstev in k realizaciji načrtovanih investicij,« odgovarja Kacin.

Vprašanje krepitve obrambnih izdatkov je bilo osrednja tema tokratnega dvodnevnega zasedanja obrambnih ministrov Nata, v ospredju pa bo tudi na julijskem vrhu zavezništva, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.

Slovenija naj bi po neuradnih ocenah letos za obrambo namenila odstotek BDP. FOTO: Tadej Regent/delo
Slovenija naj bi po neuradnih ocenah letos za obrambo namenila odstotek BDP. FOTO: Tadej Regent/delo


Zaveznice so si zastavile cilj, da se bodo poskušale do leta 2024 čim bolj približati cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Slovenija naj bi po neuradnih ocenah letos za obrambo namenila odstotek BDP, do leta 2024 pa naj bi po sedanjih načrtih ta delež le nekoliko povečala, na približno 1,1 odstotka BDP.

«Slovenija zagotovo ni najslabša. So države, ki so slabše,« v povezavi s slabimi slovenskimi številkami poudarja Kacin. Izpostavlja tudi, da v Natu razumejo «objektivne okoliščine, ki v tem trenutku onemogočajo, da bi vse države imele načrte, ki bi v večji meri zadostili pričakovanjem«.

«Slovenija je med tistimi demokracijami, ki v tem trenutku nima vlade s polnimi pooblastili, niti parlamenta, ki bi lahko omogočil takšne odločitve, tako da pričakujemo, da bo nova vlada oziroma koalicija, ko bo oblikovala svoj koalicijski program, naslovila tudi ta vprašanja in iskala soglasje v državnem zboru,« poudarja slovenski veleposlanik pri Natu.

Na vprašanje, kako resen problem je boren slovenski delež BDP za obrambo, Kacin odgovarja, da je to predvsem naš problem, saj za vojsko ne namenjamo dovolj, zato ima resne težave tako pri zagotavljanju potrebnega števila pripadnikov kot pri zagotavljanju potrebnih sredstev za investiranje in razvoj strukture vojske. Sedaj z rezervisti opravlja osnovne naloge, je ponazoril.

Slovensko vojsko, ministrstvo za obrambo, vlado in državni zbor čaka v prihodnje resna razprava in prilagoditev načrta spremenjenim varnostnim ocenam in drugačnim oblikam ogrožanja, je še poudaril Kacin, sicer nekdanji obrambni minister.
Pot Slovenije do dveh odstotkov BDP za obrambo je sicer zaradi velike gospodarske rasti bistveno daljša kot za večino zaveznic. V obdobju 2017-2023 naj bi sicer v nominalnem obsegu obrambne izdatke okrepila za 60 odstotkov, kar je primerljivo prizadevanjem številnih drugih zaveznic, izpostavljajo neuradni viri.

Obenem je neuradno slišati izraze začudenja, da se v Sloveniji Natovih ciljev ne jemlje enako resno kot cilje v okviru EU. Tako kot Slovenija ukrepa za spoštovanje zavez v okviru območja evra in schengenskega območja, bi morala tudi za spoštovanje zavez v okviru zavezništva, izpostavljajo neuradni viri.

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg se je srečal z ameriškim obrambnim ministrom Jamesom Nattisom. FOTO: Virginia Mayo/Ap
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg se je srečal z ameriškim obrambnim ministrom Jamesom Nattisom. FOTO: Virginia Mayo/Ap


Mattis pohvalil znaten napredek zaveznic pri krepitvi obrambnih izdatkov


Ameriški obrambni minister James Mattis je danes v Bruslju sicer pohvalil "znaten napredek" članic zveze Nato pri krepitvi obrambnih izdatkov v minulem letu. Ob tem je ob robu zasedanja obrambnih ministrov članic zveze Nato, ki poteka v senci čezatlantskih trenj zaradi trgovine in Irana, potrdil zavezanost Američanov k skupni obrambi.

Evropske članice zveze Nato in Kanada naj bi obrambne izdatke letos okrepile za 3,8 odstotka, kažejo prve ocene za to leto, ki jih je v četrtek v Bruslju predstavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Obrambni izdatki bodo osrednja tema julijskega vrha zavezništva, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.

Komentarji: