Kaj res: izbor lažnih novic

Vsak teden izberemo tiste komentarje in trditve, ki se nam zdijo na meji z neresnico in jih preverimo. Te smo izbrali ta teden.
Fotografija: Marijan Pojbic, SDS; FOTO: JURE ERZEN/Delo
Odpri galerijo
Marijan Pojbic, SDS; FOTO: JURE ERZEN/Delo

Marijan Pojbic, SDS; FOTO: JURE ERZEN/Delo
Marijan Pojbic, SDS; FOTO: JURE ERZEN/Delo


»Če ne bi bilo toliko denarja pokradenega v slovenskih bankah, bi imeli Slovenci višje pokojnine in plače, s tem pa bolj dostojno življenje, Slovenija pa bi bila blizu Švice.«

Marjan Pojbič, SDS, 26. 4. 2018

■ ■ ■ Ne trdimo, da v tej izjavi ni kančka resnice, a le kanček. Tudi če bi ohranili gospodarsko rast izpred krize, bi bili danes daleč od blaginje in gospodarskih razmer, primerljivih s Švico. Pri tem pa je treba opozoriti, da so k rasti pred gospodarsko krizo močno prispevala tudi sporna posojila, zaradi katerih je bilo nato treba sanirati banke.

——————

Luka Mesec, Levica FOTO: Blaz Samec
Luka Mesec, Levica FOTO: Blaz Samec


»Med krizo je izginilo kar 100.000 delovnih mest in še zdaj nismo dosegli predkrizne ravni zaposlenosti. Delovna mesta so v veliki meri nadomestile prekarne zaposlitve. Število agencijskih delavcev se je potrojilo, število samozaposlenih pa naraslo za tretjino.«

Volilni program stranke Levica

■ ■ ■ Ni tako preprosto. NIžja stopnja zaposlenosti je predvsem posledica demografskih sprememb, čeprav je res, da je delovnih mest še vedno manj kot pred krizo. Ni pa res, da so delovna mesta nadomestile prekarne zaposlitve. Prav tako ni res, da je število samozaposlenih naraslo za tretjino. Po podatkih statističnega urada je bilo lani dober odstotek več samozaposlenih kot leta 2008.

——————

Dejan Židan, SD; FOTO: Tomi Lombar/delo/
Dejan Židan, SD; FOTO: Tomi Lombar/delo/


»Tretji pereč vir družbene neenakosti pa je prekarno delo, ki ljudem ne zagotavlja enakih pravic, kot jih imajo zaposleni. Ta problem se bo moral reševati postopoma. Rez čez noč ni mogoč, saj bi lahko z davčnimi obremenitvami prekarnega dela, ki bi bile enake davčnim obremenitvam rednega dela, prekarcem naredili veliko škodo.«

Dejan Židan, SD, 3. 5. 2018

■ ■ ■ Z nekaj izjemami je obdavčitev prekarnega dela enaka kot pri redno zaposlenih. Pogosto je sicer razlika tudi v tem, kdo davke in prispevke odvede, torej plača, kar pa ne vpliva na davčno obremenitev dela. Bistvena razlika je v tem, da gre pri prekarnem delu praviloma za kratkoročne oblike zaposlitve.

——————

Dejan Židan, SD; FOTO: Tomi Lombar/delo
Dejan Židan, SD; FOTO: Tomi Lombar/delo


»Večinoma namreč pravijo, da je krivec za vse hudo javni sektor, ki ga je zato treba zmanjšati. To žali veliko ljudi, poleg tega pa nočejo povedati, da je znotraj javnega sektorja, v katerem dela od 160.000 do 170.000 ljudi, takih, ki jih nimajo radi, le kakšna desetina. Toliko je namreč državnega in lokalnega uradništva.«

Dejan Židan, SD, 3. 5. 2018

■ ■ ■ Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo februarja v javnem sektorju 177.754 zaposlenih. Tudi državnih uradnikov je precej več, kot navaja gospod Židan. Februarja je bilo na ministrstvih (brez policije, gasilcev, civilne zaščite in vojske), javnih agencijah, v javnih skladih in občinskih uradih 47.281 zaposlenih. Celoten javni sektor zajema še javne družbe, v katerih je po podatkih Sursa še 66.333 zaposlenih. Skupno je po podatkih Sursa v Sloveniji 237.282 javnih uslužbencev.

Komentarji: