Dvig pokojnin, Ihanovo opravičilo in iskrenost Mojce Mavec
Konci leta so priročni za različne analize. V medijski hiši Delo smo za bralke in bralce lani znova pripravili pester izbor različnih vsebin, ki so presegle (zgolj) področje zdravstva oziroma tematik, povezanih s koronavirusom – ta je tako ali drugače okupiral vse sfere našega življenja.
Bralci spletne strani delo.si ste v letu, ki se je izteklo, pogosto prebirali vsebine iz gospodarske in kulturne redakcije, zelo brani in klikani so bili intervjuji iz Nedela, na odziv so naleteli tudi mnenjski teksti naših zunanjih sodelavcev.
Januar v znamenju kazni za Slovenijo
Sodišče EU v Luksemburgu je na predlog evropske komisije Sloveniji naložilo plačilo 750.000 evrov kazni, ker v svoj pravni red ni pravočasno vnesla direktive EU o trgih finančnih inštrumentov (Mifid 2) iz leta 2016 in o tem ni obvestila evropske komisije. Poleg tega mora naša država plačati tudi svoje sodne stroške in stroške evropske komisije, izhaja iz sodbe sodišča. Komisija je tožbo proti naši državi vložila leta 2018.
Evropska komisija je v tožbi predlagala tudi plačilo visokega pavšalnega zneska, čemur je Slovenija na podlagi navedenih argumentov nasprotovala, zlasti upoštevaje vidik nastanka posledic na javne in zasebne interese ter obdobje trajanja kršitve, zaradi česar je Slovenija sodišču predlagala, da se predloga evropske komisije glede višine pavšalnega zneska ne upošteva.
Februar in razburjenje z Jelkom Kacinom
Po težavah s cepivom podjetja AstraZeneca v EU in po tem, ko je Madžarska kot prva članica Unije izdala začasno dovoljenje za uporabo ruskega cepiva sputnik V, zdaj že nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pa je ob objavi informacije, da je cepivo več kot 90-odstotno učinkovito, dejala, da so v EU dobrodošla vsa cepiva, ki jih odobri Evropska agencija za zdravila (Ema), so se pojavile špekulacije, ali bi morala tudi Slovenija v strategijo cepljenja vključiti rusko cepivo.
»Znotraj EU nobena država tega cepiva ne more uporabljati, ker ni certificirano na Emi. Lahko pa to naredi prek svoje agencije za zdravila in medicinske pripomočke. Madžarska je to naredila, ampak cepiva sputnik še ne uporablja. To je bolj prazen balon,« je februarja za Delo pojasnil Jelko Kacin, državni sekretar, pristojen za koordinacijo logističnega dela cepljenja proti covidu-19.
Marec o dvigu pokojnin
»Nujna je ustrezna prilagoditev sedanjega pokojninskega sistema zaradi zagotavljanja njegove dolgoročne vzdržnosti, ki pa bo morala temeljiti tudi na dogovoru o pomembnosti posameznega stebra in ne nazadnje tudi o virih financiranja pokojninskega sistema,« je marca razmišljal dr. Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER). Poslanci so na marčevski seji državnega zbora namreč odločali o predlogu Levice, da bi morala starostna, predčasna ali invalidska pokojnina znašati najmanj 442 evrov, zagotovljena pokojnina za polno dobo pa 613 evrov.
Aprilska iskrenost Mojce Mavec
»V zadnjem letu smo prav vsi postali malo bolj občutljivi, čustveni. Potrebujemo prijazno besedo. Zdi se mi, da je javno izražene zelo malo empatije do ljudi. To pogrešam. Za vse je hudo. Ali smo lahko malo bolj prijazni in hudomušni?« Televizijska voditeljica Mojca Mavec je v iskrenem intervjuju za Nedelo razkrila svoj pogled na svet.
»Slovenci smo si na ti nad tisoč metri, pri meni pa je tako tudi v dolini. (smeh) Kamor koli pridem, me večina tika: »O, kako s'kej?« Pa se poskušam spomniti, od kod se že poznava, nikoli mi ni čisto jasno, ker mogoče sva se pa res že srečala. Nekdo reče denimo: »A ješ tud' kej al sam' kuhaš?« (smeh) Pa mi je prav všeč to, da si ljudem domač, ni me nikoli motilo, ker sem tudi sama zelo sproščen, malo bolj sredozemski tip človeka,« je med drugim povedala v intervjuju.
Maja o novem slovenskem otoku
Slovenija je v morju pred Koprom dobila prvi umetni otok, na katerega je treba plavati, je maja poročal novinar Boris Šuligoj. To se je zgodilo 194 let po tem, ko so nekdanji otok z mestom Avstrijci z nasipavanjem dokončno priključili k obali. Gre za majhen otoček, premera nekaj manj kot 10 metrov in približno 8 metrov od obale. Gre za valobran pred zalivčkom bodoče prodnate plažice. Vse skupaj pa ureja po dovoljenju za ureditev urbanega obmorskega parka med izlivom Badaševice in Žusterno.
Novi park (ki ga bodo ljudje uporabili tudi kot kopališče) so pridobili z nasutjem morja na skupni površini približno 2,2 hektarja. Projekt zanj so izdelali ajdovski arhitekti iz biroja ACMA. Ureditev parka pa so ob začetku del ocenili na 1,1 milijona evrov. Z nasutji so začeli že lani, vendar so nedavno ugotovili, da se nasipi še vedno počasi posedajo, zato so inženirji predlagali še vsaj štiri mesece časa za utrjevanje nasutja, ko bi lahko dokončali urejanje novega parka.
Pred počitnicami razburjali posamezni učitelji
Celjska dopisnica Špela Kuralt je junija pisala o učitelju, ki je ravnateljico šole iz osrednje Slovenije obvestil, da bo izrabil izredni dopust. Ravnateljica mu ga najprej ni hotela odobriti, a so ji na ministrstvu za izobraževanje pojasnili, da izbire nima. Učitelj je odšel na dopust, nadomeščali so ga kolegi. Ravnatelji so bili ob tem primeru ogorčeni in se spraševali, kaj bi bilo, če bi to storili vsi učitelji, saj učencem ostaja pravica do šolanja. Tako v Svizu kot tudi na ministrstvu pa so poudarili, da gre za pravico delavca.
Julija o zloglasni nepremičnini
Lastništvo prestižne nepremičnine, nekdanje turistične kmetije Bužekijan, zdaj pa posestva Pernula, se je večkrat zamenjalo. Stojan Zdolšek, odvetnik Mira Senice, je pred časom potrdil špekulacije, da je bil v ozadju kot investitor že od začetka Miro Senica. Že od vsega začetka, to je od pridobitve dovoljenja za gradnjo na zaščitenem kmetijskem zemljišču, je projekt spremljala vrsta afer. Raiffeisen Leasingu je julija iskal kupca.
Boj na Kredarici
Avgusta je slovensko javnost vznemiril konflikt, v katerega sta bila na Kredarici verbalno udeležena slovenski premier Janez Janša in aktivistka Tea Jarc. Slednja je Janši pred kočo postavila nekaj vprašanj, ga pokritizirala in soočila s svojimi bojaznimi.
»Vse skupaj je bilo neprijetno: Janševi molk, posmehovanje in izjava, s katero je zaničeval duševne bolnike v Sloveniji, predvsem pa dejstvo, da je vsa tista vprašanja državljanka sploh morala postaviti predstavniku ljudstva. Tea Jarc je kraljica, jaz bi se na njenem mestu tresla kot šiba na vodi, ker se simpatizerjev fašizma in nacizma bojim,« je v najbolj branem članku meseca avgusta zapisala Delova kolumnistka Mojca Pišek.
V Švici nebuloznih ukrepov ne bi dovolili
Športni novinar Miran Ališič se je lani po šestih letih premora vrnil na televizijske zaslone, za Nedelo pa septembra spregovoril tudi o življenju v Švici v času pandemije. Že vrsto let prebiva v Švici, domov se občasno vrača.
Kakšen je od tam razgled na Slovenijo, ki si tako zelo želi postati druga Švica? »U, madonca, ne vem, ali imava dovolj časa za odgovor na to vprašanje. (smeh) Iluzijo o drugi Švici pa tudi sam počasi izgubljam, več ko preberem, bolj ko razmišljam ... Kako naj vam na kratko povem? Tam je red. Verjetno so Slovenci drugačni, verjetno sem tudi sam deloma tak, čeprav mi ta urejeni svet sicer ustreza. Največjo razliko med državama vidim v ljudeh, v miselnosti, ki pride iz vzgoje in se prenaša iz generacije v generacijo. Tam se vsi držijo reda in dogovorov. Saj se tudi v Sloveniji mnogi držijo reda, krivičen bi bil, če bi rekel, da je tukaj vse razpuščeno, ker to sploh ne drži,« je povedal.
Upokojenci
1. novembra je začela veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2K), s katero so na boljšem vsi, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje po januarju leta 2013, skupaj več kot 9000 ljudi.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po uradni dolžnosti na novo odmeril pokojnino vsem, ki so bili po 1. januarju 2013 prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje, če so se vključili pred 31. decembrom 2012, vendar zgolj do prve prekinitve in pod pogojem, da so bili za to obdobje plačani prispevki. Poleg izrednih uskladitev je bila predvidena še ureditev poklicnih bolezni in pokojnin za kmete.
Ihanovo opravičilo
Doktor medicinskih znanosti, imunolog, pisatelj in publicist Alojz Ihan je novembra v mnenjskem tekstu objavil javno opravičilo »zaradi nekaj stanovskih kolegov, ki so v najhujšem zagonu epidemije dobesedno izgubili pamet in moralno razsodnost«.
»Moje iskreno opravičilo zaradi nekaj stanovskih kolegov, ki so v najhujšem zagonu epidemije, ko vlada v bolnišnicah izredno stanje, dobesedno izgubili pamet in moralno razsodnost. Do zdaj smo tem nekaj zdravnikom, ki se nikoli v življenju niso ukvarjali z infektologijo, mikrobiologijo, javnim zdravjem ali podobnimi vedami, večinoma pripisovali nekritično nastopaštvo na socialnih omrežjih. S svojim zdravništvom in »nekonvencionalnimi mnenji« so v laični javnosti na lahek način vzbudili nekaj pozornosti, da bi s tem nasitili neko svojo adrenalinsko potrebo. Nato so pustili, da so njihove neumnosti po logiki socialnih omrežij utonile v pozabo, še preden bi se izkazalo, kakšne nesmisle so pisali.«
Dvig pokojnin najbolj bran decembrski članek
Najbolj bran decembrski članek je bil znova o pokojninah. Novinarka Barbara Hočevar je pisala o zakonu o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, blažitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 (PKP10), v katerem je vlada predlagala nove solidarnostne dodatke za upokojence z manj kot 714 evri pokojnine. Dobili jih bodo januarja, ko bodo poslanci zelo verjetno obravnavali tudi Desusov predlog 3,5-odstotne izredne uskladitve. Februarja se obeta še nekoliko višja redna uskladitev.
Podobno kot dvakrat lani, naj bi tudi tokrat solidarnostne dodatke prejeli upokojenci v treh višinah – tisti z manj kot 510 evri naj bi dobili 300 evrov, kdor ima od 510 do 612 evrov pokojnine, mu namenjajo 230 evrov, za 612 do 714 evrov pokojnine pa 130 evrov dodatka. Okvirna finančna ocena za približno 300.000 prejemnikov je dobrih 68 milijonov evrov.
Ostanite z nami tudi v letu 2022. Srečno in vse dobro vam želimo.
