Kako doživljamo hude kronične bolezni?

Kako huda je neka kronična bolezen, običajno presojamo po tem, kako močno vpliva na človekovo zdravje. V vsakdanji klinični praksi pa vidimo, da sta še pomembnejša individualna presoja in odziv posameznika, kako moteča je neka bolezen zanj osebno, kako vpliva na kakovost njegovega življenja in pogosto tudi na življenje njegovih bližnjih.

Tako se lahko zgodi, da je sladkorna bolezen, ki jo sicer z dobrim sodelovanjem pri zdravljenju in z ustreznim življenjskim slogom običajno uspešno obvladujemo in dolgoročno vplivamo na nadaljnji potek bolezni, za koga veliko trši oreh kot rak, ki lahko že v krajšem času izraziteje poseže v človekovo življenje in ga tudi neposredno življenjsko ogrozi.

Poglablja se občutek tesnobe in obupa

Ko zbolimo za resno boleznijo, navadno na zelo temeljni ravni občutimo svojo ranljivost, kar je za ljudi, ki so notranje negotovi, lahko še posebej boleče. Poglablja se občutek tesnobe in obupa, kar vodi v razvoj razpoloženjskih motenj, v več težav pri prilagajanju na bolezen ter slabše sodelovanje pri zdravljenju.
 Kako se spoprijeti z boleznijo, kako jo sprejeti? Soočanje s številnimi omejitvami ob bolezni in s svojo minljivostjo lahko človeka ohromi, lahko pa mu tudi odpre nov pogled na to, kaj je v življenju pomembno, in tako omogoči, da se bolj učinkovito spoprime z boleznijo in življenjem samim. Po besedah kanadskega sociologa Arthurja Franka je naša izbira v tem, da tudi najtežje življenjske okoliščine zmoremo spremeniti v izkušnjo, ki ima neko vrednost, kar pa vodi prek tega, da si priznamo lastno ranljivost in zmoremo razmišljati o vrednotah v svojem življenju na nove načine.

Kako na to vpliva starost? Nekatere študije ugotavljajo večjo obremenjenost v določenih starostnih obdobjih, ko na primer za rakom zboli mlad človek ali človek v visoki starosti, nad 80 let. Vendar pa, ne glede na vrsto in težo bolezni, prav vsako življenjsko obdobje prinaša svoje izzive in razvojne naloge, od katerih bo odvisno, kako se bo bolnik spoprijemal z boleznijo.

Breme svojcev je lahko večje od bremena bolnika

Kaj pa bolnikovi bližnji? Bolezen neizogibno prizadene tudi svojce. Pri skrbi za bližnjega prevzamejo številne odgovornosti, povezane z zahtevnimi nalogami glede oskrbe, ki so velikokrat vezane na daljše obdobje, ko so njihove osebne potrebe lahko potisnjene stran, in na pogosto nepredvidljive situacije, ob katerih se ne čutijo dovolj kompetentne. Breme svojcev, ki prevzamejo glavno skrb, je lahko celo večje od bremena bolnika. Skrb svojcev ima številne prednosti za bolnika, za svojce in za zdravstveni sistem, toda ne brez ustrezne podpore. Kakovostna oskrba naj bi bila usmerjena tako v bolnika kot družino.

Če smo v vlogi prijatelja ali znanca, se bolnim ne izogibajmo, vedimo se kot doslej, odkrito pokažimo, da se v tej vlogi ne znajdemo nujno najbolje in da morda ne znamo najti »pravih besed«, da pa smo na voljo za čustveno podporo in praktično pomoč.