Beovićeva: Epidemije še ni konec
Epidemiološka situacija v Sloveniji se ugodno izboljšuje, kar pa je posledica izvajanja ukrepov pred desetimi do 14 dnevi.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen/Delo
Ostajamo v oranžni fazi epidemije, je povedala Maja Bratuša, vladna govorka. Vlada je zato sprejela odločitev o podaljšanju veljavnosti odlokov, ki so sprejeti na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, in s tem ukrepov, ki so vsebovani v različnih odlokih.
Vlada je včeraj sprejela tudi spremembe in dopolnitve odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Po novem velja, da se strokovni delavci, ki vodijo proces športne vadbe športnikov, in voditelji športno-rekreativne dejavnosti testirajo tedensko s hitrim antigenskim testom, razen če predložijo negativni rezultat testa (PCR ali HAG).
Včeraj je bilo opravljenih 4271 PCR-testiranj in 24.005 hitrih antigenskih testov. S PCR-testiranji je bilo potrjenih 872 novih okužb. Delež pozitivnih testov je bil 20,4 odstoten. Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 768, (včeraj je sedemdnevno povprečje znašalo 838). Tudi danes je manj hospitaliziranih kot dan prej, in sicer je danes hospitaliziranih 619 oseb.
Bojana Beović, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, je znova pojasnila, da so hitri testi bistveno manj občutljivi kot PCR-testi, še posebej so neobčutljivi pri osebah z asimptomatsko boleznijo. Poudarila je, da spomladi hitrih testov še niso uvedli, ker zanesljivih še ni bilo na voljo. Dodala je, da je smiselno, da se s hitrimi testi testiramo večkrat na teden.
»Če se breme virusa v populaciji zelo zmanjša, se postavlja vprašanje, ali je treba narediti toliko testov, da se odkrijejo vsi posamezni okuženi, saj se v takem okolju zelo poveča delež lažno pozitivnih.«
Po svetu se že pojavljajo nove variante: brazilska, o kateri ne vemo veliko, ter britanska in južnoafriška varianta. »Za nove variante virusa, britansko in južnoafriško, vemo, da sta bolj kužni in zato zboli več ljudi, celo za 50 do 70 odstotkov več. Za južnoafriško varianto za zdaj ni podatkov, da bi povzročala hudo bolezen, Britanci poročajo o nekaj večji smrtnosti, a še ni dovolj podatkov.«
Pojasnila je še, da po do zdaj znanih podatkih nas prebolela bolezen covid-19 ščiti pred britanskim sevom, medtem ko pri južnoafriški varianti te zaščite ni. Podobno je s cepivi, ščitijo pred britansko varianto, pred južnoafriško pa tako rekoč ne – ta se zniža na tretjino do šestino pri cepivih mRNA (Pfizer in Moderna). Je pa spodbudno, da cepivi skupine Johnson & Johnson in Curevac, ki naj bi jih začeli uporabljati v prihodnjih mesecih, menda bolje ščitita tudi pred južnoafriško različico.
Kot pozitivno je ocenila tudi dejstvo, da glede na analize vzorcev pri nas že imamo angleško različico in nam jo očitno z obstoječimi ukrepi uspeva obvladati. Slabše bi namreč bilo, če bi se ta različica šele začela pojavljati, saj potem niti ne bi vedeli, ali jo lahko s trenutnimi ukrepi obvladamo. Ocenjuje pa, da ima dosedanja prekuženost prebivalstva pomembno vlogo za ustavljanje epidemije ob izvajanju ukrepov. »Če ne bi bilo ukrepov, potem bi morala biti prekuženost vsaj 70 odstotkov, z ukrepi pa je dovolj že manjša prekuženost, ki pa jo že imamo,« je pojasnila.
To, da se situacija izboljšuje, je posledica ukrepov, ki smo jih imeli pred tedni; upamo, da sproščanje ne bo prineslo hujšega tretjega vala. Tega lahko pričakujemo ob pojavu novih variant, skrbi jih zlasti južnoafriška varianta. Epidemije še ni konec, je povedala, a da lahko z osebnimi ukrepi veliko storimo, da preprečimo širjenje virusa. Če se pojavijo simptomi, je treba takoj poklicati zdravnika, ki nam mora omogočiti testiranje z izvidom v 24 urah, da se čim prej lahko samoizoliramo.
Beovićeva je potrdila, da se tudi nekateri zdravstveni delavci nočejo cepiti, predvsem gre za to, da so premalo informirani. Glede cepljenja z enim odmerkom oziroma z daljšim razponom med obema odmerkoma je povedala, da se za to niso odločili. Pokazalo se je, da zaščita po prvem odmerku še ni najboljša in so se tudi pri nas pojavili izbruhi bolezni, ki pa je potekala manj hudo.
Glede ruskega cepiva sputnik V pa je dejala, da je zelo zanimivo za znanstvenike, saj je nekoliko drugače narejeno vektorsko cepivo v primerjavi z vektorskim cepivom AstraZenece. Pomisleki ostajajo, ker ruski laboratorij z mednarodno skupnostjo ni sodeloval in podatki natančno niso znani. Če bi cepivo želeli registrirati v Sloveniji, bi to trajalo zelo dolgo časa, ker je treba preveriti vso dokumentacijo, torej bi morala to biti politična odločitev.
Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu pri inšpektoratu za delo, je pojasnil, da je epidemija za delo inšpekcije pomenila velik zalogaj, način inšpekcijskih nadzorov se je spremenil, saj je bilo po novem odrejeno delo od doma. Od decembra je obveščanje o delu od doma obvezno prek portala SPOT, decembra oziroma januarja je o uporabi tega poročalo tisoč delodajalcev, delo na domu pa je opravljalo okrog 40.000 zaposlenih.
Do epidemije se je večina prijav nanašala na urejenost delovnih razmer, usposabljanje za varnost pri delu, zagotavljanje zdravstvenih pregledov, z epidemijo pa so prišle predvsem prijave o neizvajanju ukrepov proti epidemiji s strani delodajalcev, je še pojasnil. Večina prijav se je nanašala na nošenje zaščitnih mask, nezagotavljanje medsebojne razdalje in na zagotavljanje higiene na delovnih mestih. »Ker je bilo veliko okužb tudi na delovnih mestih (predvsem pri zdravstvenem osebju), smo imeli tudi veliko vprašanj, kako dokazati, da se je okužba zgodila pri delu, in si s tem zagotoviti stoodstotno nadomestilo za bolniško odsotnost.«
Skupno število opravljenih nadzorov inšpekcijskih organov v zvezi z obvladovanjem bolezni za obdobje od 8. do vključno 14. februarja 2021 je bilo 3494. Delež neskladnih lokacij znaša deset odstotkov; kar je odstotek manj kot v zadnjih dveh tednih, je pojasnila Deana Potza, z zdravstvenega inšpektorata. V prejšnjem tednu so nadaljevali opravljanje nadzorov v osnovnih šolah in vrtcih, kjer so preverjali izvajanje hitrega testiranja za zaposlene in ali vzgojno-izobraževalni zavodi zagotavljajo testiranje za svoje zaposlene. »Prve ugotovitve kažejo, da so vsi zavodi zagotavljali testiranje zaposlenih pri pooblaščenem izvajalcu. Tudi pri sami organizaciji testiranja in obveščanja zaposlenih o izvedbi testiranja ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti.«
Glede na sprostitev trgovin je bilo po njenih besedah v prejšnjem tednu največ kršitev opaženih v zvezi z nespoštovanjem ustrezne medsebojne razdalje. Marsikje trgovci ne morejo zagotavljati ustrezne kontrole, zato je znova pozvala, naj potrošniki upoštevajo navodila. »Ključno je namreč zavedanje, da epidemiološka slika še vedno ni najboljša in bo do zelene faze preteklo še kar nekaj časa. V izogib morebitnemu ponovnemu poslabšanju zato še naprej ravnajmo čim bolj samozaščitno in odgovorno. Osnovni ukrepi so povsem enostavni; to je dosledna uporaba zaščitne maske na javnih površinah – tudi zunaj, kadar ni mogoče zagotoviti dovolj varne razdalje; umivajmo in razkužujmo si roke in seveda ostanimo doma, če se počutimo slabo. Priporočljivo je tudi, da še naprej naročamo večino stvari, ki jih potrebujemo, prek spleta. Osebno pa se v trgovino odpravimo le takrat, ko je res nujno, in se tam zadržimo čim manj časa.«
Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak pa je pojasnil, da je policija v omenjenem obdobju izrekla 655 opozoril in izdala 342 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. V večini primerov je pri tem šlo za kršitve odloka o pogojih prehajanja meje ali odloka o omejitvi gibanja – omejitve združevanja, gibanja v nočnem času, prehajanje občin oziroma statističnih regij ali nošenja mask.
Vlada je včeraj sprejela tudi spremembe in dopolnitve odloka o začasnih omejitvah pri izvajanju športnih programov. Po novem velja, da se strokovni delavci, ki vodijo proces športne vadbe športnikov, in voditelji športno-rekreativne dejavnosti testirajo tedensko s hitrim antigenskim testom, razen če predložijo negativni rezultat testa (PCR ali HAG).
Včeraj je bilo opravljenih 4271 PCR-testiranj in 24.005 hitrih antigenskih testov. S PCR-testiranji je bilo potrjenih 872 novih okužb. Delež pozitivnih testov je bil 20,4 odstoten. Sedemdnevno povprečno število okužb po danes objavljenih podatkih NIJZ znaša 768, (včeraj je sedemdnevno povprečje znašalo 838). Tudi danes je manj hospitaliziranih kot dan prej, in sicer je danes hospitaliziranih 619 oseb.
Epidemije še ni konec
Bojana Beović, vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, je znova pojasnila, da so hitri testi bistveno manj občutljivi kot PCR-testi, še posebej so neobčutljivi pri osebah z asimptomatsko boleznijo. Poudarila je, da spomladi hitrih testov še niso uvedli, ker zanesljivih še ni bilo na voljo. Dodala je, da je smiselno, da se s hitrimi testi testiramo večkrat na teden.
»Če se breme virusa v populaciji zelo zmanjša, se postavlja vprašanje, ali je treba narediti toliko testov, da se odkrijejo vsi posamezni okuženi, saj se v takem okolju zelo poveča delež lažno pozitivnih.«
Po svetu se že pojavljajo nove variante: brazilska, o kateri ne vemo veliko, ter britanska in južnoafriška varianta. »Za nove variante virusa, britansko in južnoafriško, vemo, da sta bolj kužni in zato zboli več ljudi, celo za 50 do 70 odstotkov več. Za južnoafriško varianto za zdaj ni podatkov, da bi povzročala hudo bolezen, Britanci poročajo o nekaj večji smrtnosti, a še ni dovolj podatkov.«
Pojasnila je še, da po do zdaj znanih podatkih nas prebolela bolezen covid-19 ščiti pred britanskim sevom, medtem ko pri južnoafriški varianti te zaščite ni. Podobno je s cepivi, ščitijo pred britansko varianto, pred južnoafriško pa tako rekoč ne – ta se zniža na tretjino do šestino pri cepivih mRNA (Pfizer in Moderna). Je pa spodbudno, da cepivi skupine Johnson & Johnson in Curevac, ki naj bi jih začeli uporabljati v prihodnjih mesecih, menda bolje ščitita tudi pred južnoafriško različico.
Kot pozitivno je ocenila tudi dejstvo, da glede na analize vzorcev pri nas že imamo angleško različico in nam jo očitno z obstoječimi ukrepi uspeva obvladati. Slabše bi namreč bilo, če bi se ta različica šele začela pojavljati, saj potem niti ne bi vedeli, ali jo lahko s trenutnimi ukrepi obvladamo. Ocenjuje pa, da ima dosedanja prekuženost prebivalstva pomembno vlogo za ustavljanje epidemije ob izvajanju ukrepov. »Če ne bi bilo ukrepov, potem bi morala biti prekuženost vsaj 70 odstotkov, z ukrepi pa je dovolj že manjša prekuženost, ki pa jo že imamo,« je pojasnila.
To, da se situacija izboljšuje, je posledica ukrepov, ki smo jih imeli pred tedni; upamo, da sproščanje ne bo prineslo hujšega tretjega vala. Tega lahko pričakujemo ob pojavu novih variant, skrbi jih zlasti južnoafriška varianta. Epidemije še ni konec, je povedala, a da lahko z osebnimi ukrepi veliko storimo, da preprečimo širjenje virusa. Če se pojavijo simptomi, je treba takoj poklicati zdravnika, ki nam mora omogočiti testiranje z izvidom v 24 urah, da se čim prej lahko samoizoliramo.
Beovićeva je potrdila, da se tudi nekateri zdravstveni delavci nočejo cepiti, predvsem gre za to, da so premalo informirani. Glede cepljenja z enim odmerkom oziroma z daljšim razponom med obema odmerkoma je povedala, da se za to niso odločili. Pokazalo se je, da zaščita po prvem odmerku še ni najboljša in so se tudi pri nas pojavili izbruhi bolezni, ki pa je potekala manj hudo.
Glede ruskega cepiva sputnik V pa je dejala, da je zelo zanimivo za znanstvenike, saj je nekoliko drugače narejeno vektorsko cepivo v primerjavi z vektorskim cepivom AstraZenece. Pomisleki ostajajo, ker ruski laboratorij z mednarodno skupnostjo ni sodeloval in podatki natančno niso znani. Če bi cepivo želeli registrirati v Sloveniji, bi to trajalo zelo dolgo časa, ker je treba preveriti vso dokumentacijo, torej bi morala to biti politična odločitev.
Delo od doma
Slavko Krištofelc, direktor inšpekcije varnosti in zdravja pri delu pri inšpektoratu za delo, je pojasnil, da je epidemija za delo inšpekcije pomenila velik zalogaj, način inšpekcijskih nadzorov se je spremenil, saj je bilo po novem odrejeno delo od doma. Od decembra je obveščanje o delu od doma obvezno prek portala SPOT, decembra oziroma januarja je o uporabi tega poročalo tisoč delodajalcev, delo na domu pa je opravljalo okrog 40.000 zaposlenih.
Do epidemije se je večina prijav nanašala na urejenost delovnih razmer, usposabljanje za varnost pri delu, zagotavljanje zdravstvenih pregledov, z epidemijo pa so prišle predvsem prijave o neizvajanju ukrepov proti epidemiji s strani delodajalcev, je še pojasnil. Večina prijav se je nanašala na nošenje zaščitnih mask, nezagotavljanje medsebojne razdalje in na zagotavljanje higiene na delovnih mestih. »Ker je bilo veliko okužb tudi na delovnih mestih (predvsem pri zdravstvenem osebju), smo imeli tudi veliko vprašanj, kako dokazati, da se je okužba zgodila pri delu, in si s tem zagotoviti stoodstotno nadomestilo za bolniško odsotnost.«
Množično cepljenje proti koronavirusu na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Leon Vidic/Delo
Nadzor v vrtcih in šolah
Skupno število opravljenih nadzorov inšpekcijskih organov v zvezi z obvladovanjem bolezni za obdobje od 8. do vključno 14. februarja 2021 je bilo 3494. Delež neskladnih lokacij znaša deset odstotkov; kar je odstotek manj kot v zadnjih dveh tednih, je pojasnila Deana Potza, z zdravstvenega inšpektorata. V prejšnjem tednu so nadaljevali opravljanje nadzorov v osnovnih šolah in vrtcih, kjer so preverjali izvajanje hitrega testiranja za zaposlene in ali vzgojno-izobraževalni zavodi zagotavljajo testiranje za svoje zaposlene. »Prve ugotovitve kažejo, da so vsi zavodi zagotavljali testiranje zaposlenih pri pooblaščenem izvajalcu. Tudi pri sami organizaciji testiranja in obveščanja zaposlenih o izvedbi testiranja ni bilo ugotovljenih večjih nepravilnosti.«
Glede na sprostitev trgovin je bilo po njenih besedah v prejšnjem tednu največ kršitev opaženih v zvezi z nespoštovanjem ustrezne medsebojne razdalje. Marsikje trgovci ne morejo zagotavljati ustrezne kontrole, zato je znova pozvala, naj potrošniki upoštevajo navodila. »Ključno je namreč zavedanje, da epidemiološka slika še vedno ni najboljša in bo do zelene faze preteklo še kar nekaj časa. V izogib morebitnemu ponovnemu poslabšanju zato še naprej ravnajmo čim bolj samozaščitno in odgovorno. Osnovni ukrepi so povsem enostavni; to je dosledna uporaba zaščitne maske na javnih površinah – tudi zunaj, kadar ni mogoče zagotoviti dovolj varne razdalje; umivajmo in razkužujmo si roke in seveda ostanimo doma, če se počutimo slabo. Priporočljivo je tudi, da še naprej naročamo večino stvari, ki jih potrebujemo, prek spleta. Osebno pa se v trgovino odpravimo le takrat, ko je res nujno, in se tam zadržimo čim manj časa.«
Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak pa je pojasnil, da je policija v omenjenem obdobju izrekla 655 opozoril in izdala 342 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. V večini primerov je pri tem šlo za kršitve odloka o pogojih prehajanja meje ali odloka o omejitvi gibanja – omejitve združevanja, gibanja v nočnem času, prehajanje občin oziroma statističnih regij ali nošenja mask.
