Kakšni sta kultura in (ne)varnost na cesti

Pred nami so meseci, ki so pešcem zlasti nenaklonjeni.
Fotografija: Poskrbeti je treba za vidnost in se držati pravila: hoja po površinah za pešce, prečkanje na označenih prehodih za pešce, nakazati željo po prečkanju z dvignjeno roko in podobno, svetujejo pri agenciji AVP.

Foto Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Poskrbeti je treba za vidnost in se držati pravila: hoja po površinah za pešce, prečkanje na označenih prehodih za pešce, nakazati željo po prečkanju z dvignjeno roko in podobno, svetujejo pri agenciji AVP. Foto Jože Suhadolnik

Na G+ vprašanja o varnosti na cesti, zlasti za pešce v jesensko/zimskih mesecih, odgovarja Agencija za varnost promet. Po analizi varnosti v cestnem prometu za leto 2019 na agenciji za varnost prometa ugotavljate, da je v prometnih nesrečah lani umrlo 12 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Ali to pomeni, da se je vozniška kultura poslabšala?


Varnost cestnega prometa je odvisna od številnih dejavnikov in vseskozi niha. Če je eno leto slabše kot prejšnje, ne pomeni, da gre za negativni trend. Za dolgoročne ocene je treba pogledati statistiko daljšega obdobja, pri čemer pa je Slovenija v trendu kontinuiranega izboljšanja prometne varnosti, kar nam priznava tudi evropska komisija.

Če pogledamo obdob­je od leta 2011, ugotovimo, da so bila leta 2011, 2012 in 2016 najslabša v zadnjih devetih letih. Leti z najmanj smrtnimi žrtvami pa sta bili 2018 in 2019. Letos do konca septembra je na slovenskih cestah umrlo 72 udeležencev cestnega prometa oz. trije manj kot v lanskem primerjalnem obdobju (zmanjšanje za štiri odstotke).

Število umrlih v letošnjem letu je najmanjše v zadnjih petih letih. Vendar se moramo zavedati, da je vsaka smrtna žrtev preveč in za seboj pušča neizbrisne tragedije.





Skupaj se je do konca septembra pripetilo 11.674 evidentiranih prometnih nesreč, kar pomeni 16 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtjo se je prav tako zmanjšalo, in sicer za 14 odstotkov.

Preventivne dejavnosti so tek na dolge proge in dajejo želene rezultate v daljšem časovnem obdobju, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave.
 

Lani je v prometnih nesrečah umrlo največ ljudi v starosti nad 64 let in tudi največ hudih poškodb je doletelo to generacijo. Kako je letos?


Do konca septembra 2020 je v starostni skupini 45–54 let umrlo 14 udeležencev v cestnem prometu, v skupini 55–64 let 16 udeležencev, v skupini nad 64 let pa 13 udeležencev. Največ, 111, hudo telesno poškodovanih je v starostni skupini nad 64 let, sledita starostni skupini 55–64 let s 100 hudo poškodovanimi ter 45–54 let s 103 hudo poškodovanimi.




 

Največ nesreč se zgodi v jesenskih in zimskih mesecih. Kaj so glavne napake pešcev, ki so najbolj ranljiva skupina? Kaj je glavno sporočilo vaše letoš­nje akcije Bodi viden – bodi previden?


Prometna varnost pešcev se je letos bistveno izboljšala. Do 15. septembra 2020 se je zgodilo najmanj prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjem šestletnem obdobju (2014–2020). Skupno so bili pešci udeleženi v 299 prometnih nesrečah, kar je 23 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju 2019.



KARIKATURA: MARKO KOČEVAR
KARIKATURA: MARKO KOČEVAR



Šest jih je umrlo (podatki do vključno 18. septembra 2020), kar je 45 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju v 2019 (11 umrlih). Delež umrlih pešcev med vsemi umrlimi v prometnih nesrečah znaša letos 8,6 odstotka, v enakem obdobju lani pa je dosegel 14,7 odstotka.

Letos je bilo doslej tudi za skoraj četrtino (–23 odstotkov) manj prometnih nesreč s teles­no poškodbo pešcev.

Seveda pa so pred nami meseci, ki so pešcem najbolj nenaklonjeni, dan je vse krajši, vremenske razmere med oktobrom in marcem praviloma prinašajo dež, nalive, meglo, sneženje, zato so ceste in pločniki spolzki.





Jeseni in pozimi je zato še zlasti pomembno, da pešci z uporabo odsevnih teles in površin na oblačilih in obutvi poskrbijo za svojo vidnost in s tem varnost. Raba odsevnih teles jim lahko v temi in mraku reši življenje.
 

Torej so pešci še premalo vidni na cesti?


Podatki opazovanja pešcev, ki ga je agencija za varnost prometa izvedla leta 2017, kažejo, da je delež uporabe različnih odsevnikov žal izredno majhen – kar 93 odstotkov pešcev ni uporabljalo nobenega odsevnika.

Agencija je s partnerji v prvi polovici oktobra ozaveščala pešce o varnem in ustreznem ravnanju v prometu, tudi z razdelitvijo 9000 odsevnih trakov po vsej Sloveniji.

Torej poskrbeti za vidnost in se držati pravila: hoja po površinah za pešce, prečkanje na označenih prehodih za pešce, prepričati se, da razmere omogočajo varno prečkanje, nakazati željo po prečkanju z dvignjeno roko in podobno.
 

Pešci verjetno tudi na cesti, na pločnikih preveč uporabljajo mobilnike?


Z vidika tveganj za varnost pešca res opozarjamo tudi na vse pogostejšo uporabo mobilnih telefonov, ki odvračajo pozornost od dogajanja v prometu. Več različnih tujih raziskav kaže, da se reakcije pešca ob uporabi mobilnega telefona zmanjšajo celo do 60 odstotkov.

Običajno se pozneje odzove na situacije ali pa sploh ne. Pogosto se ustavlja, težje pravočasno opazi ovire in je nasploh manj pozoren na promet.

To je zlasti nevarno pri prečkanju ceste in hoji ob njej, pri čemer so pogosta izsiljevanja prednosti in druge nevarnosti. Vse pogostejši prizori ljudi, ki hodijo po cestah, zatopljeni v svoj telefon, so z vidika promet­ne varnosti še posebej tvegani. Razširjena uporaba družbenih omrežij tako posredno vpliva tudi na manjšo varnost pešcev v prometu.

Komentarji: