Katičeva dobila zeleno luč odbora
Med prioritetami je navedla krepitev zaupanja v učinkovitost in neodvisno delovanje sodstva in pa razpravo o uvedbi triletnega preizkusnega mandata sodnikov.
Odpri galerijo
Odbor za pravosodje je predstavitev kandidatke za pravosodno ministrico Andreje Katič danes ocenil kot ustrezno. Imenovanje je podprlo sedem članov, štirje so bili proti. FOTO: Leon Vidic/delo
Ljubljana - Da bi zavrnila dvome, ali je res primerna za vodenje pravosodnega resorja ali jo je SD predlagala na ta položaj zaradi »saleškega lobija« oziroma zato, ker ji je bilo treba najti službo, se je Andreja Katič temeljito pripravila na predstavitev pred pristojnim parlamentarnim odborom. Dosedanja ministrica za obrambo, ki je prepričana, da je vojsko zapustila v boljšem stanju, kot jo je dobila, je v precej dolgi predstavitvi ob obsežnem navajanju statistike napovedala nadaljevanje že zastavljenega na pravosodnem ministrstvu: v smeri krepitve učinkovitega in odgovornega delovanja vseh deležnikov sistema, za zagotavljanje enakega dostopa do pravnega varstva, načela enakosti pred zakonom ter razsojanja v razumnem roku.
Oseminštiridesetletna pravnica si je med prednostnimi nalogami zadala spremembe procesnega prava za to, da bi višja sodišča razsojala vsebinsko in le izjemoma vračala zadeve na prvo stopnjo.
Prioriteta bo tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, v skladu s stališčem ustavnega sodišča pa bodo prenovili zakonodajo za pospešitev postopkov odvzema nezakonito pridobljenega premoženja. Napovedala je, da bodo izboljšali kadrovske in prostorske razmere, pa tudi varnost, na sodiščih, tožilstvih in zaporih. Pri tem, na primer, število sodnikov na 100.000 prebivalcev precej presega evropsko povprečje, podpornega osebja je pa bistveno premalo. Ob teh številkah pa ne gre spregledati, da se pri nas sodniki ukvarjajo z zemljiškoknjižnimi zadevami, prekrški in izvršbami, kar se drugod načeloma ne, nove naloge pa jim bo z januarjem 2019 naložil še družinski zakonik.
Večino zakonov, ki jih je pripravil njen predhodnik, a niso prišli skozi parlamentarni postopek, namerava deloma ali v celoti peljati naprej, po proučitvi, kje in zakaj so se zataknili. Med bolj zahtevnimi cilji, ki si jih je zadala, pa je sprememba ustave – za kar je potrebna dvotretjinska podpora v državnem zboru – s katero bi uvedli 3-letno poskusno dobo za sodnike, ki jih, v izogib političnemu vplivu, ne bi imenoval več državni zbor, temveč sodni svet, ki bi mu dala precej več pristojnosti, kot jih ima sedaj, zaradi česar bi zaostrili pogoje za imenovanje njegovih članov.
»Pričakujem, da bo tako sodstvo kot tožilstvo znotraj sebe prepoznalo anomalije in ekscesne primere ter ustrezno ukrepalo,« je odgovorila na prošnjo za komentiranje več v javnosti znanih ravnanj sodnikov. Je pa sama izpostavila, da se je rodila v Šoštanju in da je zainteresirana za to, da se čim prej razišče sporna ravnanja glede TEŠ6, »da se ne podtika in išče vpletenosti vseh, ki od tod prihajamo«.
Oseminštiridesetletna pravnica si je med prednostnimi nalogami zadala spremembe procesnega prava za to, da bi višja sodišča razsojala vsebinsko in le izjemoma vračala zadeve na prvo stopnjo.
FOTO: Leon Vidic/delo
Prioriteta bo tudi boj proti gospodarskemu kriminalu in korupciji, v skladu s stališčem ustavnega sodišča pa bodo prenovili zakonodajo za pospešitev postopkov odvzema nezakonito pridobljenega premoženja. Napovedala je, da bodo izboljšali kadrovske in prostorske razmere, pa tudi varnost, na sodiščih, tožilstvih in zaporih. Pri tem, na primer, število sodnikov na 100.000 prebivalcev precej presega evropsko povprečje, podpornega osebja je pa bistveno premalo. Ob teh številkah pa ne gre spregledati, da se pri nas sodniki ukvarjajo z zemljiškoknjižnimi zadevami, prekrški in izvršbami, kar se drugod načeloma ne, nove naloge pa jim bo z januarjem 2019 naložil še družinski zakonik.
Večino zakonov, ki jih je pripravil njen predhodnik, a niso prišli skozi parlamentarni postopek, namerava deloma ali v celoti peljati naprej, po proučitvi, kje in zakaj so se zataknili. Med bolj zahtevnimi cilji, ki si jih je zadala, pa je sprememba ustave – za kar je potrebna dvotretjinska podpora v državnem zboru – s katero bi uvedli 3-letno poskusno dobo za sodnike, ki jih, v izogib političnemu vplivu, ne bi imenoval več državni zbor, temveč sodni svet, ki bi mu dala precej več pristojnosti, kot jih ima sedaj, zaradi česar bi zaostrili pogoje za imenovanje njegovih članov.
»Pričakujem, da bo tako sodstvo kot tožilstvo znotraj sebe prepoznalo anomalije in ekscesne primere ter ustrezno ukrepalo,« je odgovorila na prošnjo za komentiranje več v javnosti znanih ravnanj sodnikov. Je pa sama izpostavila, da se je rodila v Šoštanju in da je zainteresirana za to, da se čim prej razišče sporna ravnanja glede TEŠ6, »da se ne podtika in išče vpletenosti vseh, ki od tod prihajamo«.
