Kdor dolguje več kot 161 evrov, bo ostal brez pravic

Od januarske plače – torej februarja – bo 1.645.000 zavezancev prvič plačalo novi obvezni zdravstveni prispevek v vrednosti 35 evrov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V prihodnjem tednu bo 96.000 zavezancev, ki bodo vplačevali prispevek sami zase, od ZZZS prejelo plačilni nalog za to. Še 17.000 zavezancev, ki so ZZZS dolžni več kot 161 evrov, bo prav tako prihodnji teden prejelo obvestilo, naj poravnajo dolg.

Poravnati dolg

Poravnati dolg ZZZS je pomembno, saj bodo v nasprotnem primeru tistim, ki zdravstveni blagajni dolgujejo več kot 161 evrov, zadržane zdravstvene pravice. To pomeni, da v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in pri koncesionarjih ne bodo mogli biti zdravstveno obravnavani na račun ZZZS, razen če bo obravnava nujna. Lahko pa bodo storitev dobili kot samoplačniki.

Interventni zakon

Ukrep o zadržanju pravic pri dolgu nad 161 evrov ali osmih odstotkih povprečne bruto plače je prinesel interventni zakon, sprejet 30. decembra lani. Ukrep sicer ne bo začel veljati takoj po ugotovljenem dolgu, ampak 30 dni po datumu, ko bo ZZZS izdal dolžniku obvestilo o tem. Neplačnik ima torej 30 dni časa, da dolg poravna. Tudi kdor je že dlje časa neplačnik osnovnega zdravstvenega prispevka, a je po zakonu zavezanec zanj, mora v 30 dneh po obvestilu ZZZS dolg poravnati, sicer bo ostal brez zdravljenja.

Letošnji primanjkljaj 76,3 milijona evrov bo ZZZS pokril iz lastnih prihrankov iz preteklih let, je povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Foto Leon Vidic

Ni za vse enako

Zadržanje zdravstvenih pravic sicer ne velja za vse dolžnike. Na ZZZS so pojasnili, da bo zadržanje prizadelo le samoplačnike, torej samostojne podjetnike, kmete, samozaposlene v kulturi, ne pa tudi tistih, ki jim oba prispevka plačujejo delodajalci, pokojninska blagajna, proračun ali kak drug vplačnik. Da bi se izognili nejasnostim, je za samoplačnike novega obveznega prispevka na ZZZS ustanovljen klicni center, v katerem bodo odgovarjali na vprašanja zavezancev. Deluje na telefonski številki 01 30 77 605.

Poslovanje 2023

Novi obvezni prispevek sicer ne bo pokril vseh stroškov zdravstvenih storitev, saj je 35 evrov premalo. Razliko bo konec leta pokril državni proračun. V zdravstveni blagajni nasploh zmanjkuje denarja. Lani se je sicer predvsem zaradi povečanja bruto plač v Sloveniji vanjo nateklo za 100 milijonov evrov več, kot je bilo predvideno, a je bilo iz različnih razlogov tudi za 104,9 milijona evrov več izdatkov, kot je bilo načrtovano. Prva skupna ocena poslovanja za leto 2023 izkazuje tako prihodke v vrednosti 4,318 milijarde evrov, izdatkov je bilo 4,397 milijarde evrov. Primanjkljaj 76,3 milijona evrov bo ZZZS pokril iz lastnih prihrankov iz preteklih let. Po tem mu bo na računu ostalo le še devet milijonov evrov, je povedala generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar.

Prihodki ZZZS

Rekordni prilivi,
rekordni izdatki

Uravnotežen poslovni izid za leto 2023 ne bi bil mogoč brez 304 milijonov evrov iz državnega proračuna. Ta je lani že tretje leto zapored kril določene obveznosti zdravstvene blagajne. Tudi letos bo poslovanje ZZZS uravnoteženo, predvideva januarja sprejet finančni načrt, k čemur bo prispeval predvidoma 420 milijonov evrov državni proračun, kar je nekoliko manj kot deset odstotkov potrebnih sredstev za zdravstvo. To ni zelo veliko, saj gredo vse države, ki temeljijo na Bismarckovem modelu kot Slovenija, v smeri sofinanciranja zdravstva iz državnega proračuna. V Nemčiji proračun prispeva okoli deset odstotkov, v Avstriji pa 33 odstotkov sredstev, so navedli v ZZZS. V Sloveniji smo v preteklih letih zaostajali, saj je državni proračun za zdravstvo prispeval pičle tri odstotke denarja.

V zdravstveno blagajno se bo tako letos nateklo rekordnih 5,34 milijarde evrov, izdatkov pa bo predvidoma 5,434 milijarde, kaže finančni načrt. Direktorica je že zdaj napovedala, da bo zaradi zahtevnih pogojev poslovanja – tako kot lani – gotovo potreben rebalans finančnega načrta. Letošnje leto bo zahtevno tudi zato, ker (tako kot lani) ni bil sprejet zakonsko predviden splošni dogovor za zdravstvo, s katerim partnerji vsako leto na novo določijo obseg storitev, izvajalce, cene in vse druge pogoje poslovanja. Vlada bo tudi letos vzela vajeti v svoje roke in bo namesto splošnega dogovora sprejela uredbo. Kaj bo v uredbi in kdaj bo ta sprejeta, še ni znano.