»Ker stranko snubijo z dveh strani, mora biti še bolj pozorna na svoje ime«

Ljubljana – Oblikovanje nove vlade ne bo mogoče brez NSi. Odločitev, ali vstopiti v koalicijo šestih strank pod taktirko Marjana Šarca, bo stranka predvidoma prepustila aktivnemu delu svojega članstva. Analitik Alem Maksuti meni, da ga bo pomirila z močjo, ki jo utegne dobiti v vladi, Matevž Tomšič pa, da so programske razlike v odnosu do drugih strank prevelike. Strankin evroposlanec Lojze Peterle je koaliciji, zaradi nameravane širitve državne uprave, nenaklonjen.

Kljub torkovim izjavam vodje poslancev NSi Jožefa Horvata, da jim bolj diši desnosredinska koalicija, Maksuti meni, da se bodo odločili za Šarca, saj bodo s tem pridobili dobro taktično pozicijo. O tem, da bi članstvo sodelovanje v levosredinski koaliciji stranki lahko zamerilo, dvomi, saj se ta že lep čas poskuša oddaljiti od SDS. Lahko da bo to povzročilo kakšen izstop, vendar bo stranka vse notranje dvome poplačala s tem, ko bo prevzela ministrska mesta in vpliv v državi.

Programsko so namreč po njegovih besedah kompatibilni, kaže tok Šarčeve koalicijske pogodbe, saj se v ničemer ne razlikuje od politike Pozitivne Slovenije, SMC ali SDS in NSi. »NSi bi s svojim delovanjem dala programski, reformni oziroma strateški atribut vladi in s tem upravičila svoj obstoj v njej,« še komentira Maksuti.


 

Prvič na referendum

NSi je napovedala, da bo odločitev o odhodu k Šarcu, s katerim stranka od leta 2014 kot edina koalicijska partnerica sodeluje že v kamniški občini, najverjetneje sprejela na podlagi razpoloženja med članstvom na referendumu, s katerim želijo okrepiti notranjo demokracijo. Ker tega instrumenta še niso uporabili, podrobnosti njegove izvedbe še niso povsem jasne – lahko da bo potekal pisno, lahko tudi po spletu, so nam včeraj pojasnili v stranki. Med okoli 10.000 člani bodo glasovalno pravico predvidoma omejili, omenja se možnost, da jo bodo omogočili le tistim, ki so v zadnjem letu poravnali članarino.

O izvedbi referenduma bosta odločala 18-članski izvršilni odbor, v katerem sedita tudi šef stranke Matej Tonin in njen podpredsednik ter glavni pogajalec s Šarcem Valentin Hajdinak. Po statutu ta svetu stranke predlaga vstop v koalicijo, končno odločitev pa ima svet.

Neuradno je slišati, da bodo referendum sklicali le, če bodo strankini pogajalci ocenili, da lahko koalicijsko pogodbo parafirajo, kar bi pomenilo, da jim je vanjo uspelo uvrstiti zadosten del svojega programa. Na terenu je proti vstopu približno deset odstotkov članov, smo še izvedeli neuradno. Verjetno bo več znanega prihodnji teden, saj imajo stranke še vedno precej različne programe, predvsem na zdravstvenem in davčnem področju.
 

Izigravanje z Levico

Matevž Tomšič pa meni, da je rezultat internega referenduma težko napovedati. Osnutek koalicijske pogodbe po njegovem kaže »nadaljevanje obstoječega statusa quo z nekaj kozmetičnimi popravki«. Zato se bo NSi vsebinsko težko zbližala z drugimi petimi strankami, saj ima pri izobraževanju in zdravstvu povsem drugačne poglede; zavzema se za konkurenčnost in zasebno pobudo. »Z vidika dolgoročne perspektive stranke in upravičevanja vstopa v vlado pred njenimi člani morajo gledati na uresničevanje programa, ne na kadrovski razrez in število resorjev, ki ji bodo ponujeni,« napoveduje analitik.

Če NSi vstopi v vlado, se ji utegne zgoditi, da jo bodo koalicijske partnerice preglasovale s pomočjo Levice, tako kot je to LDS nekoč počela s SKD in SLS. Pomladna koalicija bi bila zato bolj po njeni meri, vendar za njeno oblikovanje skoraj ni možnosti, razlaga Tomšič.
 

Prvi predsednik vlade proti Šarcu

Kam se bo nagnila stranka, ne ve niti njen evroposlanec in dolgoletni član Lojze Peterle, saj pred seboj nimajo nobenih dogovorjenih alternativ, je včeraj pojasnil za Delo.



»Ker stranko snubijo z dveh strani, mora biti še bolj pozorna na svoje ime. Osebno se ne bi nagibal na stran, ki predlaga ustanovitev treh novih ministrstev, saj mi to ne diši po cenejši državi,« razmišlja. Prepričan je, da potrebujemo novo politiko, ne novih ministrstev, predvsem pa se je treba najprej dogovoriti za »kaj« in šele potem za »kdo«.