Kje je vladni program, ki zagotavlja transparentnost in integriteto?
Slovenija na indeksu zaznave korupcije ni napredovala že devet let; ostajamo pod povprečjem EU in OECD. Po podatkih Transparency International (TI) smo v 2020 obtičali na istem mestu kot leto prej. Med 180 državami smo dosegli oceno indeksa 60 od sto in pristali na 35. mestu. Povprečje v EU je 64, v OECD 67. Korupcija najmanj cveti na Danskem in v Novi Zelandiji, najbolj v Južnem Sudanu in Somaliji.
»V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je novi program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev,« pravi Alma Sedlar, predsednica TI Slovenia, kjer sicer ocenjujejo, da pomanjkanje napredka na indeksu kaže na počasen napredek pri reformah protikorupcijskega okvirja in odsotnost ukrepov, ki bi že obstoječa pravila udejanjali v praksi. TI Slovenia je novembra lani ministrstvo za pravosodje sicer pozval, naj leto pred rokom za prenos direktive EU za zaščito žvižgačev vendarle odpre javni dialog o prihodnji ureditvi zaščite žvižgačev v Sloveniji; odgovora še ni prejel.
KPK boljše uvrstitve Slovenije niti ni pričakovala
Rezultati o zaznavi korupcije tudi po mnenju Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne ponujajo razlogov za zadovoljstvo. Tudi ohranjanje mesta na indeksu in ocena, kot jo Slovenija dobiva že zadnjih nekaj let, zagotovo ni – in ne sme biti – cilj naše družbe in države. Glede na to, da sta lansko leto najbolj zaznamovali epidemija covida-19 in z njo povezana kriza, ki je v dobršni meri razgalila pomanjkljivosti v kriznem odzivanju številnih držav ter veliko korupcijskih tveganj v povezavi s tem, po oceni KPK izboljšanja rezultata Slovenije na indeksu niti ni bilo pričakovati.
Tudi KPK je v okviru temeljitega pregleda nabav zaščitne opreme za spopadanje z epidemijo covida-19 zaznala številna korupcijska tveganja. Ta je nujno bolje obvladovati, pravijo na KPK, zato so organom javnega sektorja že podali priporočila za ravnanje v prihodnje. Le z uspešnim upravljanjem korupcijskih tveganj se namreč lahko dvigne zaupanje javnosti v delo javnega sektorja in posledično tudi zmanjša raven zaznave korupcije. Komisija tudi v letošnjem letu nadaljuje delo na področju pregleda nabav zaščitne opreme, kot tudi preiskave sumov konkretnih kršitev, ki so bile zaznane.
Vzrokov za stagnacijo seveda ne gre iskati zgolj v krizi, povezani s covidom-19. Čeprav je bila lani vendarle sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije – kar je bil pomemben premik po večletnem zastoju pri spreminjanju zakonskega okvira KPK –, pa KPK še vedno čaka na izpolnitev obveznosti glede zagotovitve dodatnih finančnih sredstev za naloge, ki so posledica zakonskih sprememb. Komisija je namreč dobila dodatne pristojnosti, ki zahtevajo nove zaposlitve, posodobiti mora informacijsko tehnologijo ter financirati projekte neprofitnih organizacij zasebnega sektorja. Hkrati še vedno čaka tudi na odobritev novega zaposlovanja, za kar ima sredstva v proračunu že zagotovljena.
To so nujni pogoji za učinkovitejše delo KPK, s katerim bi še bolj prispevala h krepitvi integritete in preprečevanju korupcije ter s tem h krepitvi pravne države, posledično pa tudi k boljšim rezultatom glede zaznave korupcije. Družba, v kateri bo integriteta visoko cenjena vrednota, koruptivna ravnanja pa nesprejemljiva za najširši krog državljanov, je glavni dolgoročni cilj KPK. Tako je tudi prednostni projekt, ki ga je KPK skupaj s partnerji začela izvajati lani, Integriteta: skupni cilj generacij, usmerjen v krepitev integritete družbe s pomočjo vzgojno-izobraževalnega sistema, od vrtcev naprej.
A k tem ciljem morajo stremeti tudi drugi, dodajajo na KPK, med njimi najvišji nosilci javnih pooblastil, ki morajo biti s spoštovanjem zakonskih in etičnih standardov ter visoko stopnjo integritete zgled vsem. Hkrati pa lahko prav vsak posameznik z lastno odgovornostjo in integriteto prispeva k boljši družbi.
Covid-19 tudi korupcijskih tveganj ni obšel
Pandemija covida-19 je neizpodbitno vplivala tudi na korupcijska tveganja. Kot poudarja TI, je bilo med pandemijo priložnosti za korupcijo še več. Države so se morale poleg pandemije spopadati tudi z obvladovanjem teh tveganj in po oceni TI tudi najrazvitejši niso pokazali »popolne imunosti«.
»V letu 2020 smo v Sloveniji sprejeli dva pomembna akta, novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter kodeks etike poslank in poslancev, a se zdi, da smo se s tem prehitro zadovoljili. Z zaskrbljenostjo se sprašujem, kje je novi program vlade za zagotavljanje transparentnosti in integritete več kot leto po izteku prejšnjega programa ter kako napreduje priprava zakona o zaščiti žvižgačev.«
Alma Sedlar
»Tudi v Sloveniji ob epidemiji spremljamo tveganja pri porabi javnih sredstev, skrbijo pa tudi trendi, ki razkrajajo temelje nacionalnega sistema integritete, na primer napadi na novinarje, medijske hiše, nevladne organizacije in neodvisne nadzorne institucije. Brez teh je boj proti korupciji le mrtva črka na papirju,« je še povedala Sedlarjeva.
TI zato vsem državam priporoča, da okrepijo nadzorne institucije, zagotovijo transparentno porabo javnih sredstev vključno z dostopom do odprtih podatkov ter ohranijo demokratične standarde, vključno z močnimi akterji civilne družbe.
Letošnja analiza je med drugim pokazala, da države, ki na indeksu dosegajo slabše rezultate, glede na delež BDP tudi manj vlagajo v zdravstveno varstvo.
Grčija gor, BiH še niže
Medtem ko Slovenija na indeksu korupcije, kot rečeno, že deveto leto ne opaža napredka, pa se je od leta 2012 indeks zaznave korupcije v 22 državah občutno izboljšal; opazno se je poslabšal v 21 državah. Najbolj so v devetih letih napredovale Grčija, Mjanmar (Burma) in Ekvador, nazadovale pa Malavi, Bosna in Hercegovina ter Libanon.
Države z najvišjim indeksom zaznave korupcije so poleg Nove Zelandije in Danske še Finska, Singapur, Švedska in Švica. Zanje so po oceni TI značilni stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev za zasebne namene.
Južni Sudan, Somalija, Sirija, Jemen in Venezuela so že »tradicionalno« med državami z najslabšim zaznavanjem korupcije; gre za šibke, nestabilne države s stalnimi oboroženimi konflikti.
In kako so se odrezale slovenske sosede?
Najslabša z oceno 44 je na 69. mestu Madžarska, naša južna soseda je na 63. in zahodna soseda na 52. mestu – torej vse tri slabše od Slovenije. Opazno bolj učinkovita je v boju proti korupciji Avstrija: na 15. mestu in s 76 točkami.
