Kljub boljši situaciji kakšnega optimizma še ni zaznati
Z raziskavi #Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.
Odpri galerijo
Namero za cepljenje ima okoli 60 odstotkov vprašanih, povečuje se delež tistih, ki se ne nameravajo cepiti. FOTO: Leon Vidic/Delo
Z raziskavi #Novanormalnost v družbi Valicon spremljajo ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja v novih razmerah.
V tokratni meritvi opažajo, da večina indikatorjev, s katerimi merijo doživljanje trenutne situacije in osebno počutje, ostaja na istem nivoju ali pa se je celo poslabšala. Kljub nizkemu številu okužb tokrat zaznavajo manj optimizma, poslabšala se je tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo.
Trend normalizacije razmer se tako očitno ustavlja, v nekaterih pogledih morda celo poslabšuje, kljub temu da je osebno doživljanje razmer doseglo šele vrednosti iz začetka prvega vala epidemije.
Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, ostaja na podobni ravni kot pred dvema tednoma. To je sicer še vedno najvišja vrednost, odkar so s koncem lanskega poletja zaznali občuten padec tega indeksa, a je po drugi strani primerljiva z obdobjem marca lani oziroma dva tedna po prvem zaprtju države, ko smo izmerili najnižje vrednosti osebnega počutja v prvem valu.
Pri zaskrbljenosti prav tako niso zaznali večjih sprememb v primerjavi s prejšnjo meritvijo in tako ostajamo na podobni ravni kot v začetku junija lani, ko je bila zaskrbljenost glede epidemije precej nizka. Najnižjo vrednost so sicer dosegli le malo pred tem, to je maja lani.
Po drugi strani je indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, po nekajmesečnem obdobju rasti tokrat spet občutno nižji. V primerjavi z dvema tednoma prej je nižji za 19 točk, kar pa kljub vsemu ostaja ena višjih vrednosti v zadnjem letu.
Ocena situacije glede na stanje izpred epidemije se je tokrat poslabšala. Razlika med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, je po krajšem obdobju izboljšanja ponovno slabše ocenjena.
Tokratna meritev kaže, da se namera cepljenja še vedno giblje nekoliko nad 60 odstotki (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili), a z 61 odstotki stagnira na podobni ravni kot v preteklih meritvah.
Delež cepljenih je tudi tokrat sicer nekoliko večji, a je skok manj izrazit, kot smo opažali v zadnjem mesecu. Nekoliko manjši je delež teh, ki se bodo zagotovo cepili (z osem odstotkov je padel na šest), delež teh, ki odgovarjajo, da se bodo verjetno cepili, pa ostaja enak (osem odstotkov).
Nekoliko manj je tudi takih, ki se verjetno ne bodo cepili (17 odstotkov, pred dvema tednoma 19 odstotkov), je pa na ta račun očitno zrasel delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili. Tako odgovarja 22 odstotkov vprašanih.
V tokratni meritvi opažajo, da večina indikatorjev, s katerimi merijo doživljanje trenutne situacije in osebno počutje, ostaja na istem nivoju ali pa se je celo poslabšala. Kljub nizkemu številu okužb tokrat zaznavajo manj optimizma, poslabšala se je tudi ocena situacije glede na stanje pred epidemijo.
Trend normalizacije razmer se tako očitno ustavlja, v nekaterih pogledih morda celo poslabšuje, kljub temu da je osebno doživljanje razmer doseglo šele vrednosti iz začetka prvega vala epidemije.
Brez sprememb pri zaskrbljenosti
Indeks normalnosti, ki predstavlja razliko med seštevkom pozitivnih in negativnih odgovorov za oceno osebnega doživljanja razmer, ostaja na podobni ravni kot pred dvema tednoma. To je sicer še vedno najvišja vrednost, odkar so s koncem lanskega poletja zaznali občuten padec tega indeksa, a je po drugi strani primerljiva z obdobjem marca lani oziroma dva tedna po prvem zaprtju države, ko smo izmerili najnižje vrednosti osebnega počutja v prvem valu.
Pri zaskrbljenosti prav tako niso zaznali večjih sprememb v primerjavi s prejšnjo meritvijo in tako ostajamo na podobni ravni kot v začetku junija lani, ko je bila zaskrbljenost glede epidemije precej nizka. Najnižjo vrednost so sicer dosegli le malo pred tem, to je maja lani.
Po drugi strani je indeks optimizma, ki predstavlja razliko med deleži odgovorov gre (zelo) na bolje in gre (zelo) na slabše, po nekajmesečnem obdobju rasti tokrat spet občutno nižji. V primerjavi z dvema tednoma prej je nižji za 19 točk, kar pa kljub vsemu ostaja ena višjih vrednosti v zadnjem letu.
Ocena situacije glede na stanje izpred epidemije se je tokrat poslabšala. Razlika med deležem teh, ki menijo, da je njihovo življenje slabše ali precej slabše, in deležem teh, ki odgovarjajo, da je njihovo življenje boljše ali precej boljše kot pred epidemijo, je po krajšem obdobju izboljšanja ponovno slabše ocenjena.
Narašča delež proticepilcev
Tokratna meritev kaže, da se namera cepljenja še vedno giblje nekoliko nad 60 odstotki (gre za seštevek že vsaj enkrat cepljenih in tistih, ki pravijo, da se bodo zagotovo ali verjetno cepili), a z 61 odstotki stagnira na podobni ravni kot v preteklih meritvah.
Delež cepljenih je tudi tokrat sicer nekoliko večji, a je skok manj izrazit, kot smo opažali v zadnjem mesecu. Nekoliko manjši je delež teh, ki se bodo zagotovo cepili (z osem odstotkov je padel na šest), delež teh, ki odgovarjajo, da se bodo verjetno cepili, pa ostaja enak (osem odstotkov).
Nekoliko manj je tudi takih, ki se verjetno ne bodo cepili (17 odstotkov, pred dvema tednoma 19 odstotkov), je pa na ta račun očitno zrasel delež odločenih, da se zagotovo ne bodo cepili. Tako odgovarja 22 odstotkov vprašanih.
