V nadaljevanju preberite:
Kmetijstvo pomembno vpliva na zmanjševanje biotske raznovrstnosti, med najbolje raziskanimi vplivi so tisti na ptice. V Evropi se je število vrst ptic kmetijske krajine v obdobju 1980–2018 zmanjšalo za 57 odstotkov. A kmetje lahko s prilagoditvijo praks, za katere so tudi finančno spodbujeni, postanejo varuhi ptic. Novo priložnost za to prinaša nastajajoči strateški načrt skupne kmetijske politike (SN SKP).
V Sloveniji od leta 2008 spremljamo pogoste vrste ptic kmetijske krajine. Največji, skoraj 40-odstotni upad so doživele travniške vrste. Gre za specialiste, ki naseljujejo travnike in večinoma gnezdijo na tleh. Najbolj strmi padec je zabeležen pri poljskem škrjancu, repaljščici in divji grlici. Na vse tri kmetijstvo močno vpliva, pri divji grlici pa je razlog za upad tudi lov na selitveni poti, je na spletnem predavanju povedala Katarina Denac, varstvena ornitologinja pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS).
Kmetijstvo na ptice vpliva na več načinov: z izgubo habitata za gnezdenje in prehranjevanje, s poslabšanjem kakovosti habitata, z zmanjšanjem količine in raznovrstnosti hrane, z izgubo struktur, kot so preže, pevska mesta in zatočišča za umik pred nevarnostjo, zaradi nenamernega uničevanja gnezd in zastrupitve s pesticidi.
