Knjige bodo iz Linhartovega mesta romale v svet

Radovljica – Društvo Prava beseda v Radovljici vzpostavlja Gverilsko izposodnico (knjig). V radovljiški kavarni Prešeren jo bodo predstavili jutri, v grobem pa gre za to, da bodo lahko bralci na določenem mestu oddali svojo knjigo in v zameno dobili drugo, ki jo bodo lahko odnesli s seboj.

V zadnjem času se je uveljavilo že več pobud, ki so namenjene promociji in kroženju knjig ter spodbujanju branja, denimo Knjižnica pod krošnjami, Mimobežnice ... S kakšnimi razlogi je nastala zamisel za Gverilsko izposodnico?

Malo zato, ker tako ali drugače neodvisnih, zadnje čase pa tudi neopredeljenih in povsem neformalnih, pa kljub vsemu organiziranih druženj literarnih ustvarjalcev in ljubiteljev literature ni, malo pa tudi zato, da bi literarnim ustvarjalcem udeleženci pomagali stopiti na višjo raven javnega predstavljanja njihovih del. Tako se je leta 2014 rodila Gverilska čitalnica.

Čemu je bila namenjena?

Predvsem druženju in pogovorom o knjigah, branju, jeziku in kulturi.

Z Boštjanom Sokličem iz zasedbe Tantadruj sta nato zasnovala projekt Zaigrajmo pesnike.

Zaigrajmo pesnike je glasbeni prerez skozi uglasbitev slovenskih pesniških klasikov. Pripravila sva tri predstave – učne ure, kjer predstavimo izbranega slovenskega pesnika. V treh 45-minutnih nastopih posebej predstaviva Franceta Prešerna in Simona Jenka, skupaj pa Dragotina Ketteja in Josipa Murna Aleksandrova. Po prvih nastopih v Radovljici zdaj te predstave izvajava v knjižnicah in šolah po Sloveniji.

V društvu glasbo torej povezujete s poezijo?

Ja. Lani smo tako v okviru društva oblikovali glasbeni band Jahači revolucije in ustvarjanje nadgradili. Znane partizanske melodije in napeve smo opremili z novimi, sodobnimi besedili. Naša glasba je upor proti odtujenosti in neoliberalizmu.

Je Gverilska izposodnica nadgradnja dosedanjega dela? Za kaj gre pri tem?

Gre za alternativno spodbujanje bralne kulture. Gverilska izposodnica je osvežena in nadgrajena ideja že uveljavljenih načel, ki delujejo na vseh koncih sveta po mladinskih hotelih, kjer so mladim popotnikom na voljo knjige. Podobno smo se tega lotili v Radovljici. Vse knjige so označene s posebnimi nalepkami, da se bo vedno vedelo, od kod so prišle in kakšno pot so prehodile. Letos bi radi v Radovljici organizirali še dve izposodnici. Pravila izposodnic bodo enotna in obešena na vidnem mestu, temeljno pa je, da lahko knjigo odneseš s seboj pod pogojem, da tam v zameno pustiš drugo. Letos nameravamo v Radovljici odpreti tri lokacije.

Kako se Gverilska izposodnica razlikuje od priljubljenih knjigobežnic, ki so se v zadnjih letih množično pojavile v Sloveniji?

Komentar na twitterju je bil, da je izposodnica podobno kot knjigobežnica, samo brez sob. Razlika je v tem, da ima Gverilska izposodnica napisana pravila (knjigo je vedno mogoče podariti, odneseš jo lahko, če v izposodnici pustiš drugo, preprodaja ni dovoljena ...), knjigobežniška pa so nastajala po mladinskih hotelih in so backpackerjem splošno znana.