Koalicija in prva družinska slika
Minevajo tri desetletja od ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije.
Odpri galerijo
Shod Demosa 17. januarja 1990 z geslom Prihodnost Slovenije in slavnostni govornik dr. Jože Pučnik. »Velika dvorana Cankarjevega doma je bila premajhna, da bi sprejela vse, ki so se hoteli udeležiti političnega shoda,« je pisalo v Delu dan pozneje. FOTO: Igor Modic
Ob obletnici ustanovitve Demosa je predsednik republike Borut Pahor predstavnike koalicije, ki je leta 1990 zmagala na volitvah, povabil v predsedniško palačo.
Z datumom ustanovitve Demosa je nekaj zadreg. Zadrega sicer ni takšna kot pri Osvobodilni fronti, ko se je za nazaj pokazalo, da se je sestanek koalicije začel 26. aprila 1941. Zadrega pri Demosu je v tem, da nastanek koalicije ni bil enkratni dogodek, temveč proces, ki se je začel maja 1989 s pisanjem majniške deklaracije, potem so k predvolilni koaliciji stranke pristopale še leta 1990.
Predsednik republike je na slavnostnem dogodku razstavil fotografijo, na kateri so upodobljeni Dušan Plut, Rajko Pirnat, Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel, Silvester Plahutnik, Leo Šešerko, Hubert Požarnik, Ivan Oman, Andrej Magajna, Jože Pučnik in Katja Boh. Fotografijo je posnel fotograf revije Mladina Tone Stojko januarja 1990 v kletnih prostorih hiše na Sternenovi ulici v Šiški, kjer je imela tedaj sedež socialdemokratska stranka. Sestanka na Sternenovi se je zagotovo udeležil tudi Lojze Peterle, tedaj prvi mož krščanskih demokratov, a na prvi »družinski« fotografiji manjka, ker je za nekaj trenutkov skočil ven. Tistega dne so v Šiški udeleženci podpisovali eno od izjav, s katero so potrdili pripravljenost, da bodo na volitvah v skupščino nastopili kot predvolilna koalicija. Tistega dne so na sestanek prvič spustili tudi novinarje.
Rajko Pirnat, tedaj eden od vodilnih članov Slovenske demokratične zveze, je 7. decembra 1989 v Delu objavil zapis, da so člani Slovenske demokratične zveze, Krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka sporazum o ustanovitvi Demosa podpisali 4. novembra 1989. No, v zapis je posegel tiskarski škrat, ker se je sestanek med tremi strankami v resnici pripetil 4. decembra 1989. Res je tudi, da tedaj k sporazumu še niso pristopili Zeleni in Slovenska kmečka zveza. Zeleni so pozneje prostor Demosa pomembno razširili, Slovenska kmečka zveza pa je utrdila desnosredinski pol Demosa. A tudi na Sternenovi še niso bili prisotni voditelji Slovenske obrtniške stranke, čeprav se je stranka, ki jo je vodil Vitomir Gros, pozneje pridružila predvolilni koaliciji in poskrbela za pestrost koalicije.
Za avtorja kratice Demos velja Matjaž Šinkovec, tedaj član socialdemokratske stranke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil uslužbenec na sindikatih, v obrobnih kulturniških krogih je bil znan kot avtor znanstvenofantastičnih besedil in prevajalec. Včeraj je bil eden od slavnostnih govornikov. Labirinti zgodovine so ga vodili v diplomacijo – bil je prvi slovenski veleposlanik v Londonu, iz diplomacije pa je za krajši čas prestopil v varnostno-obveščevalne sfere in leta 2006 prevzel vodenje Sove.
Drugi govornik je bil Hubert Požarnik, ki je imel v Demosu zanimiv status. Nekaj časa je bil predsednik Slovenske demokratične zveze, hkrati je bil kot zaveden naravovarstvenik tesno povezan z Zelenimi. Požarnik je poudaril, da Demosa ni sestavljala ozka skupina ljudi, temveč široko zavezništvo. Demosa ni gnal revanšizem, je povedal in dodal, da je bil osamosvojitveni projekt uspešen tudi zaradi sodelovanja levice.
Z datumom ustanovitve Demosa je nekaj zadreg. Zadrega sicer ni takšna kot pri Osvobodilni fronti, ko se je za nazaj pokazalo, da se je sestanek koalicije začel 26. aprila 1941. Zadrega pri Demosu je v tem, da nastanek koalicije ni bil enkratni dogodek, temveč proces, ki se je začel maja 1989 s pisanjem majniške deklaracije, potem so k predvolilni koaliciji stranke pristopale še leta 1990.
- Nastanek koalicije ni bil enkratni dogodek, temveč proces.
- Na prvi »družinski« fotografiji manjka Lojze Peterle.
Predsednik republike je na slavnostnem dogodku razstavil fotografijo, na kateri so upodobljeni Dušan Plut, Rajko Pirnat, Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel, Silvester Plahutnik, Leo Šešerko, Hubert Požarnik, Ivan Oman, Andrej Magajna, Jože Pučnik in Katja Boh. Fotografijo je posnel fotograf revije Mladina Tone Stojko januarja 1990 v kletnih prostorih hiše na Sternenovi ulici v Šiški, kjer je imela tedaj sedež socialdemokratska stranka. Sestanka na Sternenovi se je zagotovo udeležil tudi Lojze Peterle, tedaj prvi mož krščanskih demokratov, a na prvi »družinski« fotografiji manjka, ker je za nekaj trenutkov skočil ven. Tistega dne so v Šiški udeleženci podpisovali eno od izjav, s katero so potrdili pripravljenost, da bodo na volitvah v skupščino nastopili kot predvolilna koalicija. Tistega dne so na sestanek prvič spustili tudi novinarje.
...
Široko zavezništvo
Rajko Pirnat, tedaj eden od vodilnih članov Slovenske demokratične zveze, je 7. decembra 1989 v Delu objavil zapis, da so člani Slovenske demokratične zveze, Krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka sporazum o ustanovitvi Demosa podpisali 4. novembra 1989. No, v zapis je posegel tiskarski škrat, ker se je sestanek med tremi strankami v resnici pripetil 4. decembra 1989. Res je tudi, da tedaj k sporazumu še niso pristopili Zeleni in Slovenska kmečka zveza. Zeleni so pozneje prostor Demosa pomembno razširili, Slovenska kmečka zveza pa je utrdila desnosredinski pol Demosa. A tudi na Sternenovi še niso bili prisotni voditelji Slovenske obrtniške stranke, čeprav se je stranka, ki jo je vodil Vitomir Gros, pozneje pridružila predvolilni koaliciji in poskrbela za pestrost koalicije.
13. decembra 1989 so v prostorih Društva slovenskih pisateljev pripravili tiskovno konferenco in predsatvili svoj program. FOTO: Dokumentacija Dela
Za avtorja kratice Demos velja Matjaž Šinkovec, tedaj član socialdemokratske stranke. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil uslužbenec na sindikatih, v obrobnih kulturniških krogih je bil znan kot avtor znanstvenofantastičnih besedil in prevajalec. Včeraj je bil eden od slavnostnih govornikov. Labirinti zgodovine so ga vodili v diplomacijo – bil je prvi slovenski veleposlanik v Londonu, iz diplomacije pa je za krajši čas prestopil v varnostno-obveščevalne sfere in leta 2006 prevzel vodenje Sove.
Drugi govornik je bil Hubert Požarnik, ki je imel v Demosu zanimiv status. Nekaj časa je bil predsednik Slovenske demokratične zveze, hkrati je bil kot zaveden naravovarstvenik tesno povezan z Zelenimi. Požarnik je poudaril, da Demosa ni sestavljala ozka skupina ljudi, temveč široko zavezništvo. Demosa ni gnal revanšizem, je povedal in dodal, da je bil osamosvojitveni projekt uspešen tudi zaradi sodelovanja levice.
