Koalicija pozvala k podpori kandidatom leve sredine

Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec volivcem poslali enotno sporočilo, a lokalni odbori GS so se ponekod že pred časom jasno izrekli.
Fotografija: Lokalne volitve 2018, Franc Kangler in Sašša Arsenovič. FOTO:Tadej Regent
Odpri galerijo
Lokalne volitve 2018, Franc Kangler in Sašša Arsenovič. FOTO:Tadej Regent

Z nedeljskim drugim krogom županskih volitev v 47 občinah, od tega v šestih mestnih, se zaključuje slovensko super volilno leto. Predsedniki koalicijskih strank Gibanja Svoboda, SD in Levice so volivce pozvali na volitve in k podpori levosredinskih kandidatov, ki »se zavzemajo za vrednote in vizijo družbe, za kakršne ste se izrekli na volitvah v iztekajočem se letu«.

»V nedeljo nas čaka še zadnja v nizu volilnih odločitev, ki so zaznamovale leto 2022 in s katerimi ste jasno sporočili, da si želite spoštljivo, demokratično in k ljudem naravnano politiko,« so zapisali predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec. Koalicijske stranke to zavezuje, so dodali, k odgovornim odločitvam, »s katerimi bomo tudi v prihodnjem letu premagovali skupne izzive«.

A v nekaterih lokalnih odborih Gibanja Svoboda (GS) so se o poimenski podpori kandidatom izrekli že takoj po prvem krogu, drugi spet zavezništva sklepajo v teh dneh, tretji se niso javno izrekali … In kaj to pomeni za kandidate za mesto županov v Celju, Kranju, Krškem, Mariboru, Murski Soboti in Novi Gorici?

image_alt
Vsi rezultati volitev v 212 slovenskih občinah na enem mestu

Spomnimo: Gibanje je na lokalne volitve šlo s 53 kandidati za župane, od teh z devetimi v mestnih občinah. V Kopru je GS predlagalo in podprlo župana Aleša Bržana, ki je obenem kandidiral tudi s svojo listo, ter zmagal že v prvem krogu.

Na listah GS za občinske oziroma mestne svete je v 122 od 212 občin kandidiralo 1948 imen, ob Bržanu pa so dobili še županjo v najmanjši občini Osilnici ter 414 predstavnikov v občinskih in mestnih svetih, kar je drugi najboljši rezultat med strankami na tokratnih lokalnih volitvah – za SDS. GS je najmočneje zastopano v mestnih svetih v Novi Gorici, kjer je prejelo rekordnih 14 sedežev od 32, v Murski Soboti 8 sedežev od 26 in v Krškem šest sedežev od 30, visoko pa so se zavihteli tudi v Ljubljani (8 mandatov), Mariboru (10), Celju (7), Novem mestu (5)in Slovenj Gradcu (5).

Celjsko Gibanje takoj pokazalo »karte«

Celje: župan Bojan Šrot in izzivalec Matija Kovač. FOTO: Leon Vidic, Montaža Sn
Celje: župan Bojan Šrot in izzivalec Matija Kovač. FOTO: Leon Vidic, Montaža Sn

V celjskem GS so takoj po volitvah odkrili »karte«: podporo v drugem krogu županskih volitev so namenili Matiji Kovaču, ki je kandidiral s podpisi volivcev in poskrbel za eno največjih presenečenj tokratnih volitev v državi. Župana Bojana Šrota, ki je na čelu Celja polnih sedem mandatov, je nepričakovano »popeljal« v drugi krog. Šrotova Celjska županova lista (CŽL) je v mestnem svetu sicer dobila dva sedeža več od GS.

V Kranju vroče med Rakovcem in Bajcem

V Kranju se bosta v nedeljo za glasove volivcev potegovala aktualni župan Matjaž Rakovec, ki ga podpira SD, in prvi nadzornik občine v mandatu 2018–2022 Ivo Bajec, ki uživa podporo SDS, NSi, SLS in Zelenih Slovenije.

Krško: vsi novi

Po tistem, ko je Aleš Zorko, kandidat Gibanja v Krškem, izgubil župansko bitko, GS pred drugim krogom javno ni podprlo nobenega od zmagovitih neodvisnih kandidatov - niti Janeza Kerina niti Dušana Šiška. Kot je dejal Kerin, »od Zorka ni bilo klica«, pa tudi sam ni nikogar klical: »Na volitve smo šli kot neodvisni, s podporo Modre smeri, bomo pa veseli tudi vsake podpore volivcev GS. Navsezadnje so novi oni in novi smo mi …«

Maribor bodo upravljali skupaj

V Mariboru bo podpore GS deležen Saša Arsenovič. GS je že pred prvim krogom poudarjalo »pomen dobrega sodelovanja med lokalno in nacionalno ravnjo« in obljubilo podporo države, ki je je bilo »v zadnjih dveh desetletjih premalo«. Eden od argumentov so podobni pogledi na razvoj občine in na projekte, ki jih Maribor potrebuje, so pred časom izjavili v GS. Ocenili so tudi, da bodo lahko z Arsenovičem »uspešno in učinkovito upravljali občino«.

Prenaglili so se

Murskosoboški odbor GS se je očitno prenaglil, ko se je njihovih osem novoizvoljenih mestnih svetnikov takoj po prvem krogu volitev, na katerih je njihovemu kandidatu Mitji Horvatu spodletelo, javno izreklo, da v drugo ne podprejo nikogar. V drugi krog je sicer uspelo kandidatoma SD in SDS, Damjanu Anžlju in Andreju Mešiču.

Nova Gorica močno za Svobodo

Nova Gorica, kjer je Gibanje Svoboda dobilo rekordnih 14 mestnih svetnikov. Bo tudi župana? FOTO: Delo
Nova Gorica, kjer je Gibanje Svoboda dobilo rekordnih 14 mestnih svetnikov. Bo tudi župana? FOTO: Delo
 

V Novi Gorici se bosta v drugem volilnem krogu za župana pomerila kandidat GS Samo Turel in aktualni župan Klemen Miklavič, ki ga je podprla skupina volivcev. Turel je v prvem krogu volitev, ki se jih je udeležilo okoli 46 odstotkov upravičencev,  dobil čez 40 odstotkov glasov, Miklavič pa dobrih 25 odstotkov. Če upoštevamo izid spomladanskih državnozborskih volitev, ima GS največjo podporo prav v Novi Gorici, kjer je Miklavičev predhodnik Matej Arčon, danes minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, prejel kar 44 odstotkov vseh glasov in s tem močno presegel celo rezultat aktualnega predsednika Roberta Goloba v Ljubljani. Rekorden je tudi rezultat, ki ga je GS na lokalnih volitvah dosegel v novogoriškem mestnem svetu, kjer so dobili 14 svetnikov od skupno 32.

V volilni kampanji pred  drugim krogom se toni med kandidatoma zaostrujejo, sklepajo pa se tudi zavezništva. Turela tako podpirajo Lista za razvoj, Levica, NSi, Lista MDruzi, ZZP in SD, ki imajo skupaj 23 mestnih svetnikov. Za Miklaviča pa se je opredelila le SDS, tako da lahko računa zgolj na skupnih devet svetnikov.

Preberite še:

Komentarji: