Odbor DZ za obrambo razpravlja o podelitvi pooblastil vojski
Zagovorniki mislijo, da lahko Slovenija postane migrantski žep, slišati je tudi opozorila pred agresivnim prevzemom oblasti skrajne desnice.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Po tem, ko so danes poslanske skupine koalicijskih SDS, SMC, NSi in DeSUS so na predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča naslovile zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bodo obravnavali predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske (SV) pri širšem varovanju državne meje, se v večurni razpravi na odboru DZ za obrambo krešejo mnenja o potrebi po tem. Medtem ko zagovorniki svarijo, da lahko Slovenija postane migrantski žep, je slišati tudi opozorila pred agresivnim prevzemom oblasti skrajne desnice.
Minister za obrambo Matej Tonin je ocenil, da bi Slovenija lahko postala migrantski žep, če ne bo pravočasno ukrepala na meji. Dodal je, da že danes policiji pri varovanju meje pomaga 190 pripadnikov SV na podlagi 37. člena. »Je pa ta pomoč omejena, ker so omejena tudi pooblastila,« je izpostavil kot argument v prid sklepu.
Notranji minister Aleš Hojs je med drugim pojasnil, da ga je predlog policije za aktivacijo 37.a člena ob nastopu mandata pričakal na mizi, in tako zavrnil navedbe, da si je to izmislila nova oblast.
Policisti so po navedbah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka v prvih treh mesecih leta obravnavali več kot 1800 ilegalnih prehodov meje, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo migrantska situacija po njegovih navedbah sicer ne bi bila vzvod, da so predlagali aktivacijo omenjenega člena, vendar policisti trenutno izvajajo tudi naloge v zvezi z preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni, je dejal.
V. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač pa je ob tem opozoril na nestabilne varnostne razmere v drugih državah. Poudaril je, da je v Grčiji še vedno veliko migrantov, da sicer ni znano, kdaj bodo odšli proti severu, da pa to zagotovo predstavlja pretečo nevarnost. Val se lahko po njegovem mnenju sproži tudi zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer.
Zakonodajno-pravna služba DZ je na predlog sklepa podala nekaj pripomb, med drugim je opozorila, da zakon določa, da ukrepi lahko veljajo za največ tri mesece, torej mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega, medtem ko predlog sklepa nosi isto dikcijo.
Hojs je dejal, da nima zadržkov, da se veljavnost opredeli, vendar ne zgolj za en mesec, kot so denimo predlagali v LMŠ.
Poslanka koalicijske SMC Janja Sluga je predlagala, da bi obdobje uskladili s trenutno veljavnostjo protikoronskih ukrepov. Dejala je, da gre predvsem za pomoč policiji na južni meji, in dodala, da je v teh časih potrebno sodelovanje vseh, tudi policije in vojske. Pomembno pa se ji zdi, da bi se ljudje ob meji počutili varnejše, ne pa v strahu pred kakršnokoli obliko represije.
V Levici pa menijo, da bi se morala vojska v reševanje zdravstvene krize vključiti drugače, predvsem kot pomoč civilni zaščiti. Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša bi radi vojsko poslali na mejo zato, da bi lahko policija nadzorovala državljane v notranjosti. Namesto, da bi se spopadli z dejstvom, da imamo prenapeta zdravstveni sistem in sistem socialnega skrbstva, »se gremo fiktivno vojno na meji,« je dejal Kordiš in dodal, da se v zadnjih dveh tednih dogaja agresiven prevzem oblasti skrajne desnice. Nataša Sukič (Levica) je tudi prepričana, da bo zaradi epidemije covida-19 beguncev še manj.
V SD po navedbah Matjaža Nemca vidijo uveljavitev 37.a člena kot skrajni ukrep, toda danes so razmere daleč od tistega, kar smo spremljali leta 2015, saj pritisk migrantov popušča. Naša vojska je vredna vsega spoštovanja, zato jim je treba dati naloge, ki jim v aktualni krizi pripadajo, meni Nemec. Pri tem je omenil pomoč pri logistiki, helikopterskih prevozih, razkuževanju in humanitarnem udejstvovanju.
Jerca Korče (LMŠ) pa je poudarila, da se ne bojijo SV in policije, da njunim pripadnikom še kako zaupajo, saj se zavedajo, da so na strani ljudi. Ne zaupajo pa, kot je dejala, tej vladni garnituri. Ob tem je spomnila, da so k predlogu pristopili konstruktivno in ga bili pripravljeni podpreti ob nekaterih pogojih, kot je dvokilometrski pas delovanja ob meji in 30. april kot rok veljavnosti, na kar pa koalicija ne pristaja.
Po mnenju Maše Kociper (SAB) je treba pri tem predlogu preseči meje med koalicijo in opozicijo. Po njenem mnenju načelo sorazmernosti ni prekoračeno. Meni, da se nam lahko zgodi, da bo pri nas žep migrantov, ki bodo lahko tudi zboleli. Tako se moramo najprej zaščititi kot država in državljani. Če od svojih ljudi zahtevamo, da so doma in ne delajo, potem lahko tudi mejo zapremo, je dejala.
Minister za obrambo Matej Tonin je ocenil, da bi Slovenija lahko postala migrantski žep, če ne bo pravočasno ukrepala na meji. Dodal je, da že danes policiji pri varovanju meje pomaga 190 pripadnikov SV na podlagi 37. člena. »Je pa ta pomoč omejena, ker so omejena tudi pooblastila,« je izpostavil kot argument v prid sklepu.
Notranji minister Aleš Hojs je med drugim pojasnil, da ga je predlog policije za aktivacijo 37.a člena ob nastopu mandata pričakal na mizi, in tako zavrnil navedbe, da si je to izmislila nova oblast.
Policisti so po navedbah namestnika generalnega direktorja policije Tomaža Pečjaka v prvih treh mesecih leta obravnavali več kot 1800 ilegalnih prehodov meje, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Samo migrantska situacija po njegovih navedbah sicer ne bi bila vzvod, da so predlagali aktivacijo omenjenega člena, vendar policisti trenutno izvajajo tudi naloge v zvezi z preprečevanjem širjenja nalezljive bolezni, je dejal.
V. d. generalnega direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač pa je ob tem opozoril na nestabilne varnostne razmere v drugih državah. Poudaril je, da je v Grčiji še vedno veliko migrantov, da sicer ni znano, kdaj bodo odšli proti severu, da pa to zagotovo predstavlja pretečo nevarnost. Val se lahko po njegovem mnenju sproži tudi zaradi poslabšanja zdravstvenih razmer.
Zakonodajno-pravna služba DZ je na predlog sklepa podala nekaj pripomb, med drugim je opozorila, da zakon določa, da ukrepi lahko veljajo za največ tri mesece, torej mora biti v sklepu to obdobje zamejeno v okviru tega, medtem ko predlog sklepa nosi isto dikcijo.
Hojs je dejal, da nima zadržkov, da se veljavnost opredeli, vendar ne zgolj za en mesec, kot so denimo predlagali v LMŠ.
Poslanka koalicijske SMC Janja Sluga je predlagala, da bi obdobje uskladili s trenutno veljavnostjo protikoronskih ukrepov. Dejala je, da gre predvsem za pomoč policiji na južni meji, in dodala, da je v teh časih potrebno sodelovanje vseh, tudi policije in vojske. Pomembno pa se ji zdi, da bi se ljudje ob meji počutili varnejše, ne pa v strahu pred kakršnokoli obliko represije.
V Levici pa menijo, da bi se morala vojska v reševanje zdravstvene krize vključiti drugače, predvsem kot pomoč civilni zaščiti. Po mnenju poslanca Levice Mihe Kordiša bi radi vojsko poslali na mejo zato, da bi lahko policija nadzorovala državljane v notranjosti. Namesto, da bi se spopadli z dejstvom, da imamo prenapeta zdravstveni sistem in sistem socialnega skrbstva, »se gremo fiktivno vojno na meji,« je dejal Kordiš in dodal, da se v zadnjih dveh tednih dogaja agresiven prevzem oblasti skrajne desnice. Nataša Sukič (Levica) je tudi prepričana, da bo zaradi epidemije covida-19 beguncev še manj.
V SD po navedbah Matjaža Nemca vidijo uveljavitev 37.a člena kot skrajni ukrep, toda danes so razmere daleč od tistega, kar smo spremljali leta 2015, saj pritisk migrantov popušča. Naša vojska je vredna vsega spoštovanja, zato jim je treba dati naloge, ki jim v aktualni krizi pripadajo, meni Nemec. Pri tem je omenil pomoč pri logistiki, helikopterskih prevozih, razkuževanju in humanitarnem udejstvovanju.
Jerca Korče (LMŠ) pa je poudarila, da se ne bojijo SV in policije, da njunim pripadnikom še kako zaupajo, saj se zavedajo, da so na strani ljudi. Ne zaupajo pa, kot je dejala, tej vladni garnituri. Ob tem je spomnila, da so k predlogu pristopili konstruktivno in ga bili pripravljeni podpreti ob nekaterih pogojih, kot je dvokilometrski pas delovanja ob meji in 30. april kot rok veljavnosti, na kar pa koalicija ne pristaja.
Po mnenju Maše Kociper (SAB) je treba pri tem predlogu preseči meje med koalicijo in opozicijo. Po njenem mnenju načelo sorazmernosti ni prekoračeno. Meni, da se nam lahko zgodi, da bo pri nas žep migrantov, ki bodo lahko tudi zboleli. Tako se moramo najprej zaščititi kot država in državljani. Če od svojih ljudi zahtevamo, da so doma in ne delajo, potem lahko tudi mejo zapremo, je dejala.
