Koliko rastlinam, netopirjem in vidram je uspelo preživeti?

Na 30-kilometrskem pasu od Litije do Zidanega Mostu po desetih letih spet »preštevajo« rastlinske in živalske vrste.
Fotografija: Na srednji Savi popisujejo vegetacijo, netopirje in vidre. FOTO: Arhiv HSE
Odpri galerijo
Na srednji Savi popisujejo vegetacijo, netopirje in vidre. FOTO: Arhiv HSE

Na območju med Litijo in Zidanim Mostom, kjer je predvidena gradnja treh srednjesavskih hidroelektrarn (HE), bi morali v teh dneh zaključiti »popis« rastlinskih vrst, netopirjev in vider. A se bo zaradi zime rok za t. i. inventarizacijo, ki jo je naročil HSE Invest, podaljšal do 30. junija. Šele takrat bo mogoče primerjati, kaj se je v desetletju zgodilo s floro in favno na nekoč enem najbolj onesnaženih območij Slovenije.

Da bi bilo na območju HE Suhadol, Trbovlje in Renke smiselno popisati rastlinske vrste, vidre in netopirje, je nakazalo lansko okoljsko poročilo. V postopku priprave in sprejetja državnega prostorskega načrta (DPN) za omenjene HE je mnamreč treba izvesti celovito presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti na varovana območja narave.

Mnoga kotišča netopirjev v Zasavju bi morala biti deležna posebnega varstva FOTO: Matej Vranič
Mnoga kotišča netopirjev v Zasavju bi morala biti deležna posebnega varstva FOTO: Matej Vranič

Popisov vrst so na območju načrtovanih HE v preteklosti izvedli že kar nekaj. Poročilo o njih ter njihovih habitatih z letnico 2010, ki ga je izdelal Center za kartografijo favne in flore, denimo, omenja pet inventarizacij rastlinstva. Iz poročila 2010 so, pravijo na HSE, pridobili informacijo, »na kolikšni površini in kje znotraj nekega območja se določena rastlinska ali živalska vrsta pojavlja, kakšna je njihova razdrobljenost in v kakšnem stanju ohranjenosti je«.

»S poznavanjem pojavljanja določenih rastlinskih in živalskih vrst na nekem območju lažje načrtujemo nadaljnje terenske raziskave in ureditve v sklopu predvidnega DPN,« dodajajo.

Alpska flora v Zasavju izjemnega pomena

Zanimivo je, da so raziskovalci med Litijo in Zidanim Mostom že v 2010 med drugim našli nekatere alpske rastline, ki v tem delu Slovenije dosegajo »svojo najbolj vzhodno ali jugovzhodno mejo razširjenosti«, in so »izjemnega naravovarstvenega pomena«. Tudi sicer je bilo naravovarstveno pomembnih rastlinskih vrst na tem območju pred desetletjem kar 77 ali 8 odstotkov vseh takrat zabeleženih vrst območja oziroma približno desetina ogroženih vrst v Sloveniji.

Posebno varstvo za netopirje in vidre

Netopirji so ne le pri nas, temveč tudi v svetu ena bolj ogroženih in zato zaščitenih živalskih skupin. Na območju srednje Save jim je pred dobrim desetletjem po takratni študiji sodeč kar dobro kazalo. Območje je po ocenah stroke nudilo »dobre možnosti za preživetje pestre sestave vrste netopirjev«. Odkrili so tudi veliko kotišč, v katerih so našteli okrog 1300 osebkov treh vrst netopirjev. Mnoga bi morala biti deležna posebnega varstva, so ocenili tedaj.

Vidra je kraljica voda - tudi srednje Save. FOTO: Oste Bakal
Vidra je kraljica voda - tudi srednje Save. FOTO: Oste Bakal

V porečju Save se je naselila tudi vidra, še ena strogo zavarovana vrsta. Po tistem, ko je v drugi polovici 20. stoletja izginila za nekaj desetletij, so jo lovci in ribiči v času raziskave opazili tudi na območju Save. Tridesetkilometrski odsek med Litijo in Zidanim Mostom je bil pred desetletjem »presenetljivo dobro poseljen z vidrino populacijo«. Sava ni le vidrin migracijski koridor, temveč tudi habitat, je tedaj ugotavljala stroka in ocenila, da tod živi 5 do 10 osebkov vidre in da slabšanje »katerih koli parametrov rečnega in obrečnega prostora po zahtevah habitatne direktive ni dopustno«.

Ob Savi pri Hotiču ter Litiji so na nekaj mestih sledili tudi evropskega dihurja in nutrijo.

Preberite še:

Komentarji: