Po nedeljski raciji na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem je odvetnik Rudi Vouk danes v Celovcu vložil kazensko ovadbo proti policiji s ciljem razjasnitve dogajanja. Odgovornim med drugim očita kršenje zakona o narodnih skupnostnih, nesorazmerno ukrepanje in zlorabo javnih sredstev, je povedal za STA.

Tri dni po obsežni policijski raciji v Peršmanovem domu, kjer je potekal antifašistični tabor v organizaciji Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD), policija ni podala pojasnil, prav tako po Voukovih besedah ni slišati odziva z vrha avstrijske politike.

V odmevni raciji je sodelovalo več deset pripadnikov policije, med njimi tudi člani specialnih enot, helikopter, droni in enota s službenimi psi.

Vouk je kot odvetnik Zveze koroških partizanov, Društva Peršman, ki skrbi za zbirko v istoimenskem muzeju, in ene izmed predstavnic organizatorjev prepričan, da je šlo za nesorazmerno ukrepanje.

V ovadbi policiji ob tem očita še kršitev zakona o narodnih skupnostih, saj da so ljudi pridržali samo zato, ker so zahtevali postopek v slovenščini. Prav tako meni, da gre za pri tako obsežni akciji za zlorabo javnih sredstev.

»Gre za ustrahovanje, gre za kršitev pravice do tajnosti podatkov, ker je policija skušala na nezakonit način pridobiti podatke o udeležencih,« opozarja Vouk. »Se pravi je dolga vrsta očitkov, ki jih bo moralo državno tožilstvo razčistiti«. Ovadbo je vložil na državnem tožilstvu v Celovcu.

Narodni svet zahteva pojasnilo, kdo je naročil racijo pri Peršmanu

Ostro se je odzval tudi Narodni sveti koroških Slovencev s predsednikom Valentinom Inzkom na čelu. Inzko zahteva, da notranji minister Gerhard Karner hitro razkrije, kdo je naročil policijsko intervencijo pri Peršmanu. Kot so v pisni izjavi zapisali, 80 let po koncu vojne, 80 let po vrnitvi prisilno izseljenih koroških Slovencev, po obisku zveznih in deželnih politikov je pri Peršmanu v občini Železna Kapla potekala večurna velika policijska akcija. Nad domačijo so krožili helikopter in več dronov, več deset policistov pa je poskušalo identificirati prisotno mladino.

Po besedah tiskovne predstavnice policije Lise Sandrieser so nekateri od prisotnih neoboroženih mladih »fizično nadlegovali« policiste, poleg tega so varnostne sile navedle, da je šlo za divje kampiranje na prostem.

»Vendar je znano, da je za taborjenje v gorah pristojna gorska reševalna služba, in ne policija, ter da je vse to potekalo na zasebnem zemljišču. Prav tako bi bilo zanimivo izvedeti, ali so policija in helikopterji prisotni tudi v koroških kampih, ko preverjajo tujce,« so navedli v izjavi.

Mirna prireditev ni kršitev javnega reda in miru

Mirne prireditve približno 60 mladih, ki je že prejšnje leto minila brez problemov, nikakor ni mogoče šteti za kršitev »javnega reda in miru«, saj je potekala v enem najbolj odročnih in nedostopnih krajev v Avstriji.

Vsa ta dejstva so bila znana nekdanjemu notranjemu ministru Wolfgangu Sobotki, ki je bil odgovoren za javno varnost in je večkrat obiskal Peršmanovo domačijo. Ni verjetno, da bi kot notranji minister obiskal kraj, kjer potekajo dejavnosti, ki kršijo javni red in mir. Ravno nasprotno: Sobotka se je želel pokloniti Peršmanovim žrtvam in borcem za svobodno in neodvisno Avstrijo ter pozvati na »nikoli več«, opozarjajo.

Kakšni so motivi obtožnice?

V narodnostnih krogih se 80 let po koncu vojne ponekod govori o ponovni travmatizaciji manjšine, zlasti med tistimi, ki so 1942. preživeli deportacijo. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno pravočasno ugotoviti, kdo je vložil obtožnico za to drago operacijo in s kakšnimi motivi, se sprašujejo v pisni izjavi v Narodnem svetu koroških Slovencev.

Njihov predsednik Valentin Inzko in narodna skupnost pričakujejo informacije od notranjega ministra Gerharda Karnerja čim prej. To bi prispevalo k deeskalaciji zadeve in olajšalo dialog med vsemi vpletenimi stranmi, kot je predlagal deželni glavar Peter Kaiser.

Zaskrbljenost spričo racije je v ponedeljek izrazila slovenska vlada, ki pričakuje, da bodo pristojni avstrijski organi dogajanje raziskali ter podali verodostojna pojasnila o razlogih, poteku in posledicah akcije. Obenem je zunanje ministrstvo na pogovor poklicalo veleposlanika Avstrije.

Zgroženost so poleg organizatorjev tabora in Društva Peršman izrazili tudi njegovi podporniki, vključno z Mednarodno mrežo antifašistov (MMA), Zvezo združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) in Ženskim lobijem Slovenije. K razjasnitvi okoliščin so pozvali tudi v Narodnem svetu koroških Slovencev (NSKS).

Dogodek še posebej odmeva zaradi kraja racije. Ta je potekala na prizorišču, kjer so nacisti 25. aprila 1945 umorili enajst članov družin Sadovnik in Kogoj.