Koto gre v proizvodnjo biometana

Poleg biometana tudi sušenje blata čistilnih naprav, vse pa terja leta čakanja.
Fotografija: Bioplinarne imajo pri nas negativen prizvok, tako zaradi uporabljenih surovin (koruze), kot tehnologij in digestata. FOTO: Blaž Samec
Odpri galerijo
Bioplinarne imajo pri nas negativen prizvok, tako zaradi uporabljenih surovin (koruze), kot tehnologij in digestata. FOTO: Blaž Samec

Koto je srednje velik porabnik zemeljskega plina, imajo pa možnost preklopa na kurilno olje. Če bi želeli uporabiti le ta energent, bi ga potrebovali 250.000 litrov na mesec. Če bi uporabili mast, ki nastane pri predelavi živalskih stranskih proizvodih, bi lahko za 40 odstotkov znižali porabo zemeljskega plina. V kogeneraciji z lastnim proizvedenim bioplinom proizvajajo elektriko, s čimer pokrijejo 80 odstotkov lastnih potreb. Ravno so dobili novo desetletno koncesijsko pogodbo za zbiranje in predelavo živalskih stranskih produktov kategorije 1 in 2, so tudi med večjimi zbiralci organskih kuhinjskih odpadkov in jedilnih olj.

Ko je Madžarska konec leta 2019 zaprla mejo za izvoz muljev čistilnih naprav, se je razvil pravi okoljski kriminal, je povedal direktor Koto Matej Resnik, tudi zato so se odločili za naložbo v sušilnico muljev. V to bodo vložili tri milijone evrov, zmogljivost pa bo 20.000 ton na leto. Resnik je poudaril, da ne gradijo sežigalnice, temveč le sušilnico, energija za sušenje pa bo odpadna toplota. Pri organskih kuhinjskih odpadkih in odpadnih jedilnih oljih se še vedno srečujejo z okoljskim kriminalom in nelojalno konkurenco, povzročitelji teh odpadkov pa posvečajo premalo pozornosti temu, da na koncu nastajajo odpadki.

Na spremembo občinskega prostorskega načrta so sicer čakali 4,5 leta, predhodni postopek za sušilnico muljev pa je trajal več kot eno leto. Že več kot dve leti pa čakajo tudi podrobnosti o podporah za proizvodnjo biometana, ki jih je napovedala Evropska komisija in od katerih so v veliki meri odvisne prihodnje naložbe.

Marko Verbič, vodja projekta biometan v Koto, je dejal, da se energetski krizi lahko izognemo na več načinov, tudi z ozelenitvijo omrežja zemeljskega plina, bodisi z vodikom bodisi z biometanom. V Koto so se odločili za čiščenje bioplina v biometan, že komisija je predlagala odpravo glavnih ovir za uporabo biometana, predlagajo tudi vzpostavitev partnerstva za bioplin in biometan. V paketu RePowerEU je za to predvidenih 70 milijard evrov. Bioplinarne imajo pri nas negativen prizvok, tako zaradi uporabljenih surovin (koruze), kot tehnologij in digestata. Pretežno je šlo za anaerobno predelavo, ki poteka tudi v naravi, pri temperaturah med 35 in 38 stopinj Celzija. V Koto nameravajo to izvajati pri višjih temperaturah, nad 50 stopinj Celzija. Tak postopek je hitrejši, zato ga je treba skrbno spremljati.

Zdaj bioplin uporabljajo v kogeneraciji za proizvodnjo toplote in elektrike (za to proizvodnjo imajo v načrtu sončno elektrarno na strehah), po načrtu pa ga bodo v prihodnje očistili do biometana, ki bo primeren za uporabo v prometu, gospodinjstvih in v industriji. Iz bioplina s filtri in stiskanjem v treh stopnjah izločijo zlasti ogljikov dioksid, vodo in žveplo, v njem pa so še vodik, helij, kisik, argon in dušik. Izločijo zelo čist ogljikov dioksid, ki je primeren tudi za industrijo pijač. Zanimanje za biometan je že izrazila Energetika Ljubljana. Prihodnje leto bodo za obrat pridobivali dovoljenja in gradili, leta 2024 pa naj bi v Zalogu proizvedli prvi biometan. To bo prvi projekt za proizvodnjo biometana v Sloveniji, na leto naj bi ga proizvedli dva milijona kubičnih metrov. To je seveda znatno premalo za plinsko parno enoto v Te-tolu, ki bi, če ne bi bilo vojne v Ukrajini, porabil približno 150 milijonov kubičnih metrov plina na leto.

Koto pa je podprl tudi raziskovalno nalogo študentov Biotehniške fakultete, Barbare Šink, Eme Lune Karara Geršak, Luke Ireneja Pečana in Hane Kosovel Potencial vzreje žuželk in proizvodnje beljakovin iz žuželk v Sloveniji. Študentje ugotavljajo, da bo 10 milijard ljudi leta 2050 potrebovalo polovico beljakovin več kot danes. Žuželke pri tem odlikuje visoka plodnost in hitra rast. Žuželke pri tem razgrajujejo organske odpadke. Žuželke za kilogram teže porabijo 2,1 kilograma hrane, kure 4,5 kilograma, pujsi 9,1, krave pa kar 25 kilogramov hrane. Podobno je pri porabi vode, toplogrednem učinku in porabi prostora za gojenje. Pri užitnosti delov živali je ravno obratno, užitnih je 80 odstotkov žuželk, po 55 odstotkov kur in pujsov ter le 40 odstotkov krave.

Komentarji: