Kulturna dediščina je del nas vseh

Evropsko leto: Na ministrstvu so pripravili osnutek strategije kulturne dediščine, ki bo strateški dokument na tem področju
Fotografija: Arheologi na delu pri ohranjanju obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum na Benetah na Dolenjskem. FOTO: ZVKDS
Odpri galerijo
Arheologi na delu pri ohranjanju obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum na Benetah na Dolenjskem. FOTO: ZVKDS

Leto praznovanja raznolikosti kulturne dediščine Evrope na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni se počasi izteka. Potekalo je pod geslom Naša dediščina: kjer preteklost sreča prihodnost. In prav ta transgeneracijskost kulturne dediščine je tisto vezno gradivo družbe in kulture, ki zagotavlja njen napredek.


Evropski parlament in svet Evropske unije sta maja lani na predlog evropske komisije letošnje leto razglasila za evropsko leto kulturne dediščine z namenom, da bi spodbudili čim več ljudi k odkrivanju in raziskovanju kulturne dediščine Evrope ter povečali pripadnost skupni evropski družini ter okrepili zavedanje o naši izjemni skupni kulturni dediščini in vrednotah, ki jih predstavlja dediščina. Poudarek je bil tudi na pomenu, ki ga ima kulturna dediščina za družbo kot gibalo kulturne raznolikosti, medkulturnega in medgeneracijskega dialoga.
 

Bogata in raznolika dediščina Evrope


Nikakor ne smemo zanemariti gospodarskih in razvojnih potencialov kulturne dediščine in nujno je okrepiti zavedanje o pomenu dolgoročnega varstva in ohranjanja dediščine za prihodnje rodove. Pomen generacijskega predajanja je s tem eno ključnih gibal ohranjanja kulturne dediščine.

Kot so nam povedali na ministrstvu za kulturo, po vsej Evropi v okviru evropskega leta kulturne dediščine poteka na tisoče projektov, dogodkov in dejavnosti, s katerimi se opozarja na bogato in raznoliko dediščino Evrope. »Na ministrstvu za kulturo, ki je nacionalni koordinator v Sloveniji, smo se odločili osredotočiti na promocijo in spodbujanje zanimanja za kulturno dediščino in ozaveščanja o pomenu njene ohranitve predvsem med mladimi. Po naši oceni se je, kljub temu da za izvedbo niso bila zagotovljena posebna proračunska sredstva, povečalo zanimanje za dediščino, še posebej med mladimi, ki jih izbrani ambasadorji leta skupaj z organizatorji dogodkov navdihujejo k raziskovanju kulturne dediščine in spoznanju, da kulturna dediščina niso samo velike monumentalne stavbe ali podirajoči se zidovi, temveč je ta del okolja in družbe, v kateri živimo, predvsem pa je del nas.«
 

Do konca leta tisoč dogodkov


Na ministrstvu so v tem letu pripravili tudi osnutek strategije kulturne dediščine, ki bo, ko bo sprejeta, prvi samostojen strateški dokument na področju dediščine. Splošni cilji strategije so s pomočjo dediščine prispevati h kakovosti življenja in k bolj povezani družbi, pospešiti trajnostni razvoj Slovenije in izboljšati odnos družbe do naše dediščine.

Doslej je bilo pri nas precej dogodkov, na katerih se je ministrstvo za kulturo povezalo z organizatorji nacionalnih dogodkov, kot so Kulturni bazar, Evropa v šoli, Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine. V desetih mesecih trajanja projekta so k sodelovanju pritegnili številne javne zavode in druge institucije s področja kulture in izobraževanja, zasebne organizacije in posameznike, ki so pripravili več kot osemsto najrazličnejših dogodkov za vse starostne skupine, uspelo pa jim je doseči tudi tiste, ki se takih dogodkov zaradi različnih razlogov ne udeležujejo, med njimi so brezposelni, invalidi, otroci in starejši. Na ministrstvu načrtujejo, da bo do konca leta izvedenih približno tisoč dogodkov, ki bodo pritegnili več kot sto tisoč obiskovalcev.
Ptuj je zakladnica kulturne dediščine. Na tamkajšnjem gradu se lahko sprehodite skozi več zbirk: Ptujski grad skozi stoletja, zbirko fevdalne stanovanjske kulture, zbirko glasbil ... FOTO: Silva Čeh
Ptuj je zakladnica kulturne dediščine. Na tamkajšnjem gradu se lahko sprehodite skozi več zbirk: Ptujski grad skozi stoletja, zbirko fevdalne stanovanjske kulture, zbirko glasbil ... FOTO: Silva Čeh

Eden od posebnih dogodkov je bil hackathon pod naslovom Kulturna pustolovščina na dlani, dogodek, na katerem se je različnih nalog lotilo 48 mladih programerjev, oblikovalcev, poznavalcev in ljubiteljev kulturne dediščine ter turizma.
Pomembna sta tudi ozaveščanje o kulturni dediščini in prenos znanja s starejše generacije na mlajšo. Razumevanje dediščine nam pomaga bolje razumeti nas same, druge ljudi in svet okrog nas. Dediščina vzbuja medsebojno spoštovanje med ljudmi in spoštovanje do našega bivalnega okolja ter pomaga pri vzgoji odgovornih državljanov. Bistvena je za ohranitev nacionalne identitete, za boljšo kakovost življenja in razvoj kulturne raznolikosti. Pomaga nam razumeti preteklost in tako ustvarja izhodišče za skupno prihodnost.
 

Prenos znanja s starejših na mlajše


Na ministrstvu se zavedajo, kako pomemben je prenos znanja s starejše generacije na mlade, kar se lepo kaže skozi tradicionalne obrti, znanja in veščine, ki so lahko sami po sebi nesnovna kulturna dediščina, hkrati pa so nujni za obnavljanje kulturne dediščine. Vsa nesnovna dediščina je odvisna od nosilcev dediščine in od prenašanja iz roda v rod. Zato predlagana strategija med drugim predvideva ukrepe za izboljšanje možnosti za izobraževanje v dediščinskih poklicih. Tradicionalni dediščinski poklici so lahko močna razvojna priložnost za kulturne in ustvarjalne industrije na temelju povezovanja tradicionalnih znanj in nove ustvarjalnost, kot se je to zgodilo pri sodobnem ustvarjanju in uporabi čipk.

Kulturna dediščina je tudi velik razvojni in gospodarski potencial. Vlaganje v kulturo in ohranjanje kulturne dediščine ima številne pozitivne učinke na druga področja, zlasti turizem. Kulturni turizem je najhitreje rastoči sektor turistične industrije v Evropi, Svetovna trgovinska organizacija pa mu napoveduje največjo rast med vsemi oblikami turizma.


 

Kulturna dediščina vpliva na izbiro počitnic


Posebni evrobarometer Evropejci in kulturna dediščina, ki ga je naročila evropska komisija pred začetkom evropskega leta kulturne dediščine, je pokazal, da se 68 odstotkov Evropejcev in 59 odstotkov Slovencev strinja s trditvijo, da kulturna dediščina vpliva na njihovo izbiro počitniške destinacije.

Ljubljana je lep primer, kako sta kulturna dediščina in kultura pomembni za turizem in kako se lahko obrestujejo sredstva, vložena v obnovo kulturne dediščine in kulturo. Mestna občina namreč namenja za kulturo več kot deset odstotkov mestnega proračuna, kar je zelo veliko tudi v evropskem merilu. Turistični razcvet, ki se je v zadnjih letih zgodil v Ljubljani, temelji predvsem na kulturni ponudbi. Ena od desetih prednostnih pobud evropskega leta kulturne dediščine je Turizem in dediščina, ki opozarja, da mora biti turizem na temelju kulturne dediščine odgovoren in trajnosten. Prevelik turistični obisk namreč dediščino lahko tudi ogroža.

Komentarji: