Kupujemo slovensko in lokalno, a najbolj zaupamo stiku s kmetom

Slovenski potrošnik največ povprašuje po slovenskem mesu in mleku in po domačih mesnih ter mlečnih izdelkih. Ekološki trg je še precej neraziskan.
Fotografija: Uporaba antibiotikov pri rejnih živalih v Sloveniji je glede na druge države zelo nizka. Govedo na posestvu Bajer, ekološki kmetiji, v Viševku. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Odpri galerijo
Uporaba antibiotikov pri rejnih živalih v Sloveniji je glede na druge države zelo nizka. Govedo na posestvu Bajer, ekološki kmetiji, v Viševku. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Zanimanja za lokalne izdelke je vse več. Na to pa ne vplivajo le vojaški konflikti in epidemije, ampak tudi vse večje zavedanje Slovencev o lokalno pridelani hrani in o pozitivnih vplivih sezonske hrane na zdravje in okolje. Tudi na trgovskih policah je lokalnih proizvodov vse več, vse pogosteje pa hrano kupujemo pri kmetih doma.

Toda kaj sploh je lokalno? Center za zdravje in razvoj Murska Sobota je že pred leti lokalno hrano opredelil kot sveže pridelano hrano v lokalnem okolju, ki od njive do krožnika potuje najkrajši čas. Po navedbah NIJZ za lokalni trg šteje območje, ki je od porabnika oddaljeno do približno 60 kilometrov, zakon o kmetijstvu pa za lokalni trg opredeljuje celotno območje naše države.

Trg z ekološkimi živili v EU je v 2020 doživel 15-odstotno rast. Ljubljanska ekološka tržnica. FOTO: Zvone Černelič
Trg z ekološkimi živili v EU je v 2020 doživel 15-odstotno rast. Ljubljanska ekološka tržnica. FOTO: Zvone Černelič

Najraje imamo domače meso in mleko

Po navedbah iz raziskave novomeške fakultete za ekonomijo in informatiko največji delež Slovencev kupuje živila slovenskega porekla iz sektorja meso in mesni izdelki ter mleko in mlečni izdelki, manj se jih odloča za slovensko zelenjavo in sadje, najmanj pa za slovenska žita in žitne izdelke.

Tudi med deležem nakupa lokalnih živil v slovenski košarici prevladujejo meso in mesni izdelki, sledijo zelenjava, mleko in mlečni izdelki, najmanj pa je žit in žitnih izdelkov ter sadja.  

image_alt
Na trg prihaja več slovenskih ekoloških živil

Še najbolj pa Slovenci zaupamo neposrednemu stiku s kmetom. Veliko damo tudi na priporočila prijateljev, sorodnikov in znancev, le vsak drugi tudi na strokovno literaturo.

Slovenci najbolj zaupamo živemu stiku s kmetom. Na fotografiji: Peter Hajdu, mojster žara na posestvu Bajer. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Slovenci najbolj zaupamo živemu stiku s kmetom. Na fotografiji: Peter Hajdu, mojster žara na posestvu Bajer. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Po raziskavi sodeč večina Slovencev meni, da je lokalno pridelana hrana boljšega okusa in da je bolj hranilna od tiste, ki ima za seboj dolg transport. Tudi NIJZ navaja naslednje prednosti lokalno pridelanega sadja in zelenjave: zaradi višje hranilne vsebnosti in več antioksidantov imata boljše učinke na zdravje od sadja in zelenjave, ki sta bila pripeljana od daleč in skladiščena daljši čas. Prav tako so raziskave naših rejnih živali pokazale, da je uporaba antibiotikov v Sloveniji glede na druge države zelo nizka – torej je naše meso varno.

Več kot polovica Slovencev ne zaupa hrani, ki jo proizvajajo multinacionalke. Večina Slovencev je prav tako prepričanih, da kupovanje lokalno proizvedenih živil podpira trajnostne kmetijske prakse, s tem pa tudi razvoj lokalne skupnosti in podeželja. Slovenskim kmetom zaupajo dobre tri četrtine Slovencev, lokalnim kmetom pa dve tretjini.

image_alt
Zadruge smo slovensko podeželje

Polovica Slovencev zaupa tudi živilskopredelovalnim podjetjem, ki navajajo, da je njihovo živilo lokalnega oziroma slovenskega porekla, le nekaj manj pa trgovskim blagovnim znamkam, ki navajajo lokalno oziroma slovensko poreklo. Slaba polovica Slovencev zaupa tudi institucijam na nacionalni ravni in ravni EU, ki nadzorujejo skladnost s standardi lokalne proizvodnje.

Cena, svežina in kakovost

Kar 40 odstotkov Slovencev je pri nakupu hrane pozornih tudi na ceno, svežino in kakovost surovin, dobra desetina pa med nakupnimi dejavniki upošteva tudi oznake kakovosti na živilih, je še pokazala raziskava novomeške fakultete.

Raziskava je ugotavljala prepoznavnost in poznavanje oznak kakovosti na živilih, z njo pa so raziskovali tudi, ali so potrošniki pripravljeni plačati več za bolj kakovostno hrano, kolikšno je njihovo znanje o oznakah kakovosti in ali jim zaupajo ter koliko le-te vplivajo na odločitev pri nakupovanju hrane.

Slovenija se ponaša z vse več oznakami kakovosti na živilih, med temi je večina Slovencev v raziskavi, kar 80 odstotkov, opazilo oznako Izbrana kakovost Slovenije. Oznako Ekološka pridelava-Kmetijstvo Slovenija je prepoznalo dobrih 60 odstotkov sodelujočih, tudi oznaka Ekološka pridelava-Kmetijstvo EU je bila znana več kot polovici. Druge oznake, kot Integrirani, Višja kakovost, Zaščitena geografska označba, Zaščitena tradicionalna posebnost in Zaščitena označba porekla so manj prepoznane.

Da so zaradi oznak kakovosti živila dražja, je opazila večina udeleženih v raziskavi, dobra polovica pa verjame, da oznaka živilu res zagotavlja višjo kakovost. So pa zato neodločeni glede pripravljenosti plačati več za živila z oznako kakovosti. Med temi je žensk le za spoznanje več kot moških. Več pa so za kakovost pripravljeni odšteti seveda tudi tisti z višjim dohodkom.

Za slovenskega potrošnika je pri izbiri hrane sicer najpomembnejši strog nadzor nad kakovostjo živil, prav tako tudi, da je hrana proizvedena lokalno, pa tudi da gre za sezonsko živilo. Za »nadzorovana« živila je skoraj polovica Slovencev pripravljenih plačati več, za lokalno proizvedeno hrano bi več odštelo 46 odstotkov vprašanih, za hrano, proizvedeno na kmetiji, pa 40 odstotkov.

Trg ekoloških živil je velika neznanka

Analiza trga ekoloških živil. VIR: Irsa
Analiza trga ekoloških živil. VIR: Irsa

Ob rekordni 15-odstotni letni rasti, ki jo je leta 2020 doživel trg z ekološkimi živili v EU in ki jo ocenjujejo na 45 milijard evrov, pa je Slovenija ena redkih držav v EU, za katero ni na voljo relevantnih podatkov o trgu ekoloških živil. Na to v septembrski analizi slovenskega trga ekoloških živil, ki ga je naročilo kmetijsko ministrstvo, opozarja Inštitut za razvojne in strateške analize.

Inštitut je med drugim analiziral cene, ki so jih popisali in pridobili na različnih lokacijah med različnimi distribucijskim kanali, in ugotovil, da se največja razlika v ceni med ekološko in konvencionalno pridelanimi živili pojavlja med živili, ki spadajo iz kategorije ribe in školjke. V skupino z indeksom, večjim od 100, se uvrščajo še meso in mesni izdelki ter olja in kisi. Ekološko pridelana živila iz kategorije pijače, jajca, mlevski in pekovski izdelki ter zelenjava, so v povprečju od 50 do 100 odstotkov dražja od konvencionalno pridelanih živil, cene ekološko pridelanih živil, ki spadajo v kategorijo mlečnih izdelkov, sadja in medu, pa se približujejo cenam konvencionalno pridelanih živil.

Preberite še:

Komentarji: