Lani manj nezgod na delovnem mestu
Nekoliko se znižuje tudi delež z delom povezanih zdravstvenih težav.
Odpri galerijo
Nezgod na delovnem mestu je manj. FOTO: Shutterstock
Nezgod na delovnem mestu je, kot kažejo statistični podatki, z leti vse manj. Če je bil delež delovno aktivnih oseb med 15. in 64. letom, ki so pri delu doživeli nezgodo, še v letu 2007 pri 3,8 odstotka, je v letu 2013 znašal 2,6 odstotka, lani pa zgolj en odstotek. Nekoliko se znižuje tudi delež z delom povezanih zdravstvenih težav.
Za nekaj več kot tretjino tistih, ki so bili lani udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot en dan, za 18 odstotkov izmed teh pa je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od štiri do 13 dni.
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, opravljenim v letu 2020, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 odstotka oseb starih med 15 in 64 let. Njihove zdravstvene težave so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 odstotka, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot lani.
Najresnejša zdravstvena težava so bile lani težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 odstotkov delovno aktivnih oseb (med 15 64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta.
Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami.
Podobne deleže je državni statistični urad zabeležil tudi v letu 2013: 57 odstotkov jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 odstotkov pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.
Pri delu smo sicer lahko izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim tveganjem, ki lahko pustijo posledice na našem zdravju. Tretjina delovno aktivnih lani pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 odstotkov delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 odstotkov premeščanje težkih bremen, za osem odstotkov pa močna obremenitev vida.
Za nekaj več kot tretjino tistih, ki so bili lani udeleženi pri delovni nezgodi, je bila to manjša nezgoda, zaradi katere so bili z dela odsotni manj kot en dan, za 18 odstotkov izmed teh pa je odsotnost z dela zaradi nezgode pri delu trajala od štiri do 13 dni.
V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, opravljenim v letu 2020, je imelo zdravstvene težave, povezane z delom, 4,6 odstotka oseb starih med 15 in 64 let. Njihove zdravstvene težave so se začele ali poslabšale zaradi dela, ki so ga opravljale. V letu 2013 je delež takih znašal 5,4 odstotka, kar je bilo za 0,8 odstotne točke več kot lani.
Najresnejša zdravstvena težava so bile lani težave s kostmi, sklepi ali mišicami. Imelo jih je 61 odstotkov delovno aktivnih oseb (med 15 64 let), ki so se soočali z zdravstvenimi težavami. Pri nekaj več kot polovici teh oseb se je težava nanašala na predel hrbta.
Druga najresnejša težava so bile težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe. Take težave je imelo malo manj kot petina oseb z zdravstvenimi težavami.
Podobne deleže je državni statistični urad zabeležil tudi v letu 2013: 57 odstotkov jih je imelo težave s kostmi, sklepi ali mišicami, 19 odstotkov pa težave zaradi stresa, depresije ali tesnobe.
Pri delu smo sicer lahko izpostavljeni tako fizičnim kot psihičnim tveganjem, ki lahko pustijo posledice na našem zdravju. Tretjina delovno aktivnih lani pri delu ni bila izpostavljena dejavnikom fizičnega tveganja. Za približno 23 odstotkov delovno aktivnih je bila dejavnik tveganja nerodna oz. prisilna drža, za 12 odstotkov premeščanje težkih bremen, za osem odstotkov pa močna obremenitev vida.
